Močvirska sklednica, naša edina avtohtona sladkovodna želva, se raztreseno pojavlja na celotnem območju Ljubljanskega barja, v večjih gostotah pa jo najdemo na širšem območju kanala Curnovec in v ribnikih v Dragi pri Igu.
Nedavno smo z lokalnimi kmeti na območju Ljubljanskega barja sklenili skrbniške pogodbe za skupno 10 ha kmetijskih površin na območju parka.
Z namenom obnovitve in ohranjanja treh mokrotnih habitatov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst smo na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje odkupili 70 hektarov kmetijskih in gozdnih zemljišč. Odkupili smo tako naravovarstveno pomembna zemljišča kot tudi zemljišča, ki so potencialno naravovarstveno pomembna.
V petek, 22. marca 2019, smo na parcelah v zgornjem delu doline Strajanov breg, ki jih je v okviru projekta PoLJUBA odkupil Krajinski park Ljubljansko barje, odkazali drevesno zarast.
Projekt PoLJUBA, ki se osredotoča predvsem na neposredne ukrepe za izboljšanje stanja naravnega okolja in revitalizacijo kulturne krajine na 133 hektarih površine Ljubljanskega barja, je v svojem prvem letu uspešno dosegel zastavljene cilje, v določenih pogledih pa jih celo presegel.
V sredini marca je projektni partner DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) v okviru projekta PoLJUBA zaposlil novega sodelavca, in sicer varstvenega ornitologa Blaža Blažiča.
V sredo, 6. marca, smo člani projektne ekipe PoLJUBA izvedli delovno akcijo na območju med Igom in Škofljico, kjer je bila v lanski sezoni zabeležena prisotnost največje znane lokalne populacije barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju.
V sredini februarja se je na območju ene pomembnejših vstopnih točk na Ljubljansko barje, Rakove Jelše, pričela odvijati sečnja zaraščenih kmetijskih zemljišč.
Tujerodne vrste imajo negativen vpliv na naravo in biodiverziteto. Pri želvah se negativen vpliv tujerodnih invazivnih vrst na domorodno močvirsko sklednico (Emys orbicularis) najočitneje kaže v tekmovanju za vire.
Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je dnevni metulj iz družine pisančkov. V Evropi se pojavlja pretežno z izoliranimi populacijami in velja za eno izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev.
Podjetje EHO PROJEKT d.o.o., ki je izvajalec meritev nivoja talne vode v Strajanovem bregu (območje aktivnosti 7), je izdalo Prvo vmesno hidrološko poročilo. V njem navaja, da so bila v obdobju avgust-december v letu 2018 nihanja gladin in globine podtalnice manjša v primerjavi z izhodiščnim stanjem meritev iz projekta LJUBA (2015-2016).
S pričetkom novembra smo na PoLJUBI dobili novega sodelavca. Pri projektnem partnerju DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) je zaradi kadrovskih sprememb delovno mesto na projektu PoLJUBA zasedel varstveni ornitolog Matej Gamser.
V naravnem rezervatu Strajanov breg smo v avgustu 2018 pričeli spremljati višino podtalnice. Naravni rezervat je zadnji ostanek nizkih barij v krajinskem parku. Ta edinstven rastlinski in živalski svet za svoj obstoj potrebuje dobro namočena tla.
Območje Naravnega rezervata Iški morost je prednostno namenjeno ohranjanju vlažnih travnikov, ki so pomemben gnezditveni habitat za mnoge ptičje vrste, med drugim tudi za kosca. Posegi na območju se opravljajo v skladu s smernicami za ohranjanje ptic vlažnih travnikov in njihovih habitatov.
V sredo, 26. septembra 2018, smo se sestali s skrbnico pogodbe o sofinanciranju projekta PoLJUBA na strani Ministrstva za okolje in prostor, mag. Alenko Šventner Kosmos. V novi projektni pisarni smo ji predstavili napredek na področju odkupov zemljišč in aktivnosti, izvedene v prvih 9 mesecih trajanja projekta.
Mali plac je edinstvena naravna vrednota na Ljubljanskem barju. Le okrog 2 ha veliko šotišče je na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah nastalo po zadnji ledeni dobi, ko je bil ta del Barja ojezerjen. Kotanjo prekriva dobrih pet metrov debela plast šote ter močvirskih in jezerskih sedimentov. Leži nekaj metrov nad sosednjim barjanskim območjem, s katerim pa ni bil nikoli neposredno hidrološko povezan.
V poletnih mesecih je bilo na Ljubljanskem barju moč opaziti večje število prestreznih pasti, visečih na drevesih. Šlo je za feromonske pasti za žuželke. Namenjene so bile raziskavi razširjenosti hrošča puščavnika na tem območju.
V začetku meseca avgusta smo dosegli prvega od v projektni dokumentaciji predvidenih kazalnikov, saj smo uspešno odkupili 7 hektarjev površin, namenjenih varstvu močvirske sklednice.
V juliju in avgustu so bile na spodnji strani zadnjih kril strašničnih mravljiščarjev na Ljubljanskem barju zapisane zaporedne zapisane številke. Med Blatno Brezovico, Bevkami, Notranjimi Goricami in Goričico pod Krimom je potekal popis te vrste metuljev iz družine modrinov.
Z akcijo zatiranja zlate rozge smo pričeli v mesecu juniju, ter z njo nadaljevali tudi še julija in avgusta. Na skupni površini 8,2ha smo pokosili posamezne večje in manjše sestoje zlate rozge, predvsem na območju Zavrbovskih delov.
Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo pričeli s košnjo vlažnih ekstenzivnih travnikov. S časovno prilagojeno pozno košnjo ter travniškim pticam prijaznim načinom košnje smo tako omogočili pticam in njihovemu zarodu uspešno gnezditev ter rast in razvoj mladičev.
V začetku julija smo sodelovali pri snemanju prispevka za priljubljeno oddajo O živalih in ljudeh, ki osvetljuje različne vidike odnosa človek – žival.
V okviru projekta smo dvakrat letno predvideli akcije odstranjevanja krhlike. Z njimi želimo predvsem oslabiti jedra zaraščanja krhlike ter preprečiti njeno vdiranje na vlažne travnike. Prvi akcijo smo izvedli v mesecu juniju in juliju, kjer smo na 5,6 ha travnikov ročno odstranjevali enoletne poganjke krhlike.
Koščični škratec je kačji pastir, ki primarno naseljuje počasi tekoče plitve potoke, povirija in barja z zmerno do močno razvitim podvodnim rastlinjem. Rad ima sonce in razmeroma toplo vodo. Sekundarno naseljuje jarke in kanale, v katerih so se ustvarili podobni pogoji. Vrsta je pri nas ogrožena, na Rdečem seznamu je uvrščena med ranljive vrste. Ljubljansko barje velja za najpomembnejše območje razširjenosti koščičnega škratca v Sloveniji.
V juliju in avgustu lahko na travnikih, kjer uspeva zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), opazujemo enega najbolj nenavadnih prebivalcev Ljubljanskega barja. Gre za metulja strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius), ki na prvi pogled morda posebej ne izstopa iz pisane zbirke letečih prebivalcev cvetočih travnikov, je pa njegov razvojni krog v živalskem kraljestvu prav gotovo med bolj neobičajnimi.
Projektni partnerji smo v začetku julija organizirali novinarsko konferenco, ki je bila namenjena predstavitvi ogroženih vrst in habitatov ter predvsem ukrepom, ki se bodo za njihovo ohranitev izvajali v okviru projekta PoLJUBA.
V četrtek, 14. junija, je v okviru rednega koordinacijskega sestanka projektne skupine potekal voden terenski ogled delov območij vključenih v projekt PoLJUBA.
Pomemben del aktivnosti projekta PoLJUBA je vezan na pridobivanje oz. odkup zemljišč na območju Ljubljanskega barja. Na zemljiščih bodo v prihodnjih letih bodisi vzpostavljeni ali izboljšani habitatni tipi bazično nizko barje, travnik s prevladujočo stožko ali ekstenzivni gojeni travnik. Del odkupov poteka na območjih, ključnih za ugodno stanje posameznih vrst (npr. strašničin mravljiščar, močvirska sklednica, hribski urh). Skupno je predviden odkup 52 hektarjev površin.
Konec aprila 2018 je potekal sestanek projektne skupine PoLJUBA, ki so se ga udeležili predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) – vodilni partner projekta, ter predstavniki Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Društva za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je s projektnimi partnerji (Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) pridobil 4,12 milijona evrov vreden projekt “Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja” – PoLJUBA.