Vabljeni k ogledu filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode, ki odstira skrivnosti Ljubljanskega barja in njegovih redkih in ogroženih prebivalcev na doslej ne viden način.
Dva izmed sklepnih dogodkov projekta, ki se s 30. septembrom 2023 zaključuje, sta bila tudi strokovna ekskurzija s predstavitvijo ključnih rezultatov projekta na terenu ter premiera filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode.
Strašničin mravljiščar (Phengaris teleius) je ena najbolj ozko ekološko specializiranih evropskih vrst dnevnih metuljev.
Glavni projektni cilj na Naravnem rezervatu Iški morost je bila borba proti invazivnim rastlinam, kot sta zlata rozga in krhlika.
Luč sveta bo kmalu ugledal film, ki odstira skrivnosti Ljubljanskega barja in njegovih redkih in ogroženih prebivalcev na doslej ne viden način.
Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov.
Trajnost rezultatov doselitve hrošča puščavnika v sklopu projekta PoLJUBA, bomo zagotovili z označitvijo in ohranjanjem habitatnih dreves na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Konec meseca maja smo začeli z intenzivnim urejanjem nove tematske poti – Pot med jelšami.
Na območju Rakove jelše smo med 8. in 16. junijem 2023 uspešno izvedli pet promocijskih vodenj za lokalne osnovne in srednje šole iz Mestne občine Ljubljana.
V maju smo nadaljevali z izvajanjem ukrepov za izboljšanje stanja vrste močvirska sklednica.
Po trasi bodoče Poti med jelšami smo izvedli vodenje za učence in dijake Evropske šole Ljubljana.
V letošnji precej hladni pomladi smo opravili nekatera spomladanska dela na projektnih zemljiščih v upravljanju krajinskega parka.
Med 13. in 16. aprilom 2023 je v Angliji (Bedfordshire, Wyboston Lakes) potekal mednarodni lepidopterološki simpozij na temo "Conserving Lepidoptera in a Changing World".
V preteklem letu so bili v okviru projekta zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja.
Izsledki 4. zaporednega popisa vegetacije na NRIM so potrdili uspešno izvajanje revitalizacije varstveno pomembnih mokrotnih travnikov v smislu zatiranja ITV zlate rozge, toda…
V Strajanovem bregu nadaljujemo s spremljanjem nivoja podzemne vode z avtomatskimi merilniki. Visok nivo podzemne vode ima pomemben vpliv na ohranjanje habitatega tipa HT 7230, zadnjega ostanka nizkega barja s srhkim šašem (Carex davalliana) na Ljubljanskem barju.
Vsakoletno, zdaj že tradicionalno puljenje navadne krhlike smo letos začeli že zgodaj v sezoni. Tokratna jesen nam je omogočila ugodne pogoje za delo na terenu. Z ekipo sodelavcev smo v zadnjih oktobrskih dneh na skoraj pol hektarja površin barjanskega travnika ročno odstranili navadno krhliko.
Zunanji izvajalci ZRC SAZU, Biološkega inštituta Jovana Hadžija so zaključili še zadnje, tretje ex situ gojenje barjanskega okarčka. Z vzgojenimi osebki so obogatili tako izvorno populacijo te ogrožene vrste metulja, kot tudi osnovano novo populacijo v Naravnem rezervatu Iški morost.
V sklopu projektnih renaturacijskih in revitalizacijskih posegov na travnikih v NRIM smo leta 2019 na številne terciarne izuševalne jarke namestili manjše zapornice. Gre za približno meter krat meter velike kovinske plošče, ki so vstavljene prečno na jarke.
Kot vsako leto, smo tudi letos opravili odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst v naravnem rezervatu Strajanov breg.
Pri pregledu prestreznih pasti, ki s pomočjo posebne dišave privabljajo odrasle osebke hrošča puščavnika, so raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo potrdili uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju.
Naši ukrepi za izboljšanje stanja populacije koščičnega škratca na Ljubljanskem barju so bili predstavljeni na Evropskem odonatološkem kongresu, ki je potekal konec junija.
V juniju smo zaključili s prvo letošnjo košnjo in mulčenjem projektnih zemljišč na območju Rakove jelše, Iga in Podkraja. Košnja se je izvedla na 23 ha, mulčenje pa na 15 ha površin.
Na delu smo obiskali terenske sodelavce s Centra za kartografijo favne in flore, ki na Ljubljanskem barju popisujejo barjanske okarčke.
V Zbirnem centru Barje smo pričeli z izlovom močvirskih sklednic ter njihovo preselitvijo v primernejši habitat.
Na robovih projektnih zemljišč na Rakovi jelši, kjer vzpostavljamo traviščni habitatni tip 6510 - nižinske ekstenzivno gojene travnike, se pojavljajo vrste invazivnih tujerodnih dresnikov.
Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo začeli s sajenjem mejic na območju med Škofljico in Igom. V okviru projekta PoLJUBA bomo na ta način ustvarili nove kopenske habitate za dvoživke.
Februarja, ko se je vreme nekoliko otoplilo, smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje opravili nekatera spomladanska dela na zemljiščih v upravljanju parka.
S košnjo jarkov smo zaključili z izvedbo ukrepov za obnovo habitatov koščičnega škratca na Ljubljanskem barju v okviru projekta PoLJUBA.
V okviru projekta PoLJUBA smo v letošnjem letu na območju posameznih metod zatiranja invazivnih tujerodnih vrst zlatih rozg (Solidago sp.) v NRIM s pomočjo zunanjega izvajalca, Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, izvedli še tretji in s tem končni popis vegetacije.
Na zahodnem robu Ljubljanskega barja, na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah, se nahaja majhno šotno barje Mali plac. Gre za ostanek visokega barja, ki je zaradi posegov v zadnjih desetletjih močno spremenilo podobo.
a DOPPS so v sklopu projekta PoLJUBA v letošnjem letu izvedli nakup nove traktorske bočne kosilnice. Namenjena je izvajanju mozaične košnje na delu Naravnega rezervata Iški morost, ki je namenjen varstvu ponovno naseljenega metulja barjanskega okarčka.
S ponovno naselitvijo je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija ogroženega metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost, letos pa je bila obogatena še z 91 osebki metuljev.
V Sloveniji je najpogostejša vrsta tujerodne želve okrasna gizdavka (Trachemys scripta), ki je z vsemi podvrstami uvrščena na seznam vrst, ki zadevajo Uredbo (EU) o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Ob končanem štetju populacije grezovke in popisu vegetacije v Strajnovem bregu so strokovnjaki iz ZRC SAZU poleti ponovno opazili metulja travniškega postavneža.
Strokovnjaki iz Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) so v juliju zaključili s terenskim delom raziskave, ki se je nanašala na preverbo, katere vrste mravelj so gostiteljske za strašničinega mravljiščarja na izbranih površinah Ljubljanskega barja z večjo gostoto odraslih metuljev.
Novinarske konference, namenjene predstavitvi rezultatov doselitve hrošča puščavnika v Mestni log, so se udeležile številne medijski hiše.
V okviru projekta PoLJUBA smo v sodelovanju s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izvedli novinarsko konferenco, na kateri smo predstavili rezultate za doseganje projektnega cilja, tj. izboljšanje stanja hrošča puščavnika (Osmoderma eremita compl.) na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo.
Na določenih delih Naravnega rezervata Iški morost (NRIM) so se zaradi večletne redne pozne košnje v preteklosti močno razširile tujerodne vrste zlatih rozg (Solidago sp.). V sklopu projekta PoLJUBA smo zato opredelili posamezna podobmočja, kjer z namenom izboljšanja stanja vegetacije košnjo s pomočjo zunanjega izvajalca izvajamo večkrat letno.
Z namenom povrnitve izgleda in izboljšanja stanja tega ogroženega habitatnega tipa smo v zadnjih treh zimah v okviru projekta PoLJUBA postopoma odstranjevali krhliko.
Tudi v letošnjem letu smo prve pomladne dni preživeli na terenu, s krampom in ekstraktigatorjem v rokah. Na osrednjem delu kompleksa mokrotnih travnikov med Škofljico in Igom, kjer še živi barjanski okarček, smo pulili navadno krhliko in tako pred zaraščanjem rešili dodatnih 1.500 m2 habitata te ogrožene vrste metulja.
Ustrezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Po uspešno izvedenih odkupih zemljišč so bile zato aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerjene v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov in nekaterih najbolj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se tam nahajajo.
Na območju Rakove jelše bomo v sklopu projekta na 23 ha kmetijskih zemljišč izvedli ukrepe za obnovo mokrotnih travnikov ter vzpostavili novo interpretacijsko pot.
Koščični škratec (Coenagrion ornatum) je redka vrsta enakokrilega kačjega pastirja, ki je pri nas najpogostejša ravno na Ljubljanskem barju. Eno glavnih groženj zanj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli.
Z namenom spremljanja in beleženja učinkov aktivnosti, izvedenih v okviru projekta PoLJUBA na območju Naravnega rezervata Iški morost, je DOPPS pripravil poročili o gospodarjenju s habitati in o pticah, ki bosta na tem projektnem območju služili kot izhodišči.
Tujerodne želve imajo negativen vpliv na naravo in biotsko pestrost. Osebki tujerodnih vrst so lahko zaradi večje telesne velikosti uspešnejše od naše edine domorodne vrste, močvirske sklednice. Poleg tega lahko prenašajo nekatere bolezni, ki niso nevarne le za avtohtono živalstvo, ampak tudi za človeka. Odstranjevanje tujerodnih želv je bilo prepoznano kot pomemben ukrep za varovanje močvirske sklednice in biodiverzitete vodnih ekosistemov.
V iztekajočem se letu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje uspešno izvedli obogatitev populacij dveh ogroženih vrst. V poletnih mesecih je Nacionalni inštitut za biologijo v naravo doselil ličinke hrošča puščavnika, (druga doselitev), Biološki inštitut Jovana Hadžija pa bube barjanskega okarčka (naselitev v Naravni rezervat Iški morost, obogatitev izvorne populacije Mostišče).
Travišča znotraj Naravnega rezervata Iški morost so se v preteklosti vzdrževala z redno pozno košnjo. Ker pa sta se na določenih delih močno razširili orjaška (Solidago gigantea) in kanadska (Solidago canadensis) zlata rozga, smo v okviru projekta PoLJUBA opredelili posamezna podobmočja, kjer bomo z namenom izboljšanja stanja vegetacije ...
V projektu PoLJUBA izvajamo tudi ukrepe za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja hribskega urha (Bombina variegata). Nedavno smo na vzhodnem delu Ljubljanskega barja vzpostavili 41 vodnih teles dveh tipov – mlake (3) in luže oziroma uleknine (38). Pred začetkom del smo na območju izkopa odstranili grmovno zarast in s tem zagotovili ustrezno osončenost vodnih habitatov.
Popis vegetacije na območju Naravnega rezervata Iški morost je bil izveden tudi v letošnjem poletju. Potekal je na tistih delih rezervata, kjer se v okviru projekta PoLJUBA izvajajo različne metode zatiranja vrst iz rodu zlatih rozg (Solidago sp.). Opravil ga je zunanji izvajalec – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, rezultati pa kažejo na nekoliko boljše stanje.
V letu 2020 je bil ponovno izveden popis strašničinega mravljiščarja v območju pri Bevkah na Ljubljanskem barju. Letošnji podatki kažejo malce boljšo sliko populacije strašničinega mravljiščarja kot podatki iz predhodnega popisa iz leta 2018, saj je bilo v 2020 evidentirano večje število osebkov.
V mesecu septembru smo izvedli sejanje senenega drobirja na štirih parcelah, na katerih je bila predhodno očiščena lesna zarast. Izvajalec je seneni drobir nabral na senikih barjanskih kmetij, drobirju pa je dodal še oves kot varovalni posevek. Setev se je izvedla strojno z žitno sejalnico.
V prvih dneh oktobra je Ljubljansko barje obiskala mag. Alenka Šventner Kosmos, skrbnica pogodbe projekta PoLJUBA na Ministrstvu za okolje in prostor.. Na terenu smo si ogledali najpomembnejše rezultate projektnih aktivnosti in ji predstavili naše načrte za prihodnost.
Na območju Iga in Rakove jelše smo v septembru ob ugodnih vremenskih razmerah uspešno nadaljevali z deli za obnovo ekstenzivnih travnikov. Projektna zemljišča, s katerih je bila odstranjena lesna zarast in invazivne tujerodne rastline, so bila strojno zasejana s travno mešanico, ki vsebujejo osem vrst trav (Agrosaat 8). Poleg travne mešanice je bil posejan tudi varovalni posevek ovsa.
Ličinke hrošča puščavnika so bile na območje Mestnega loga prvič doseljene v lanskem letu. S pomočjo prestreznih pasti in feromonske vabe je bila v poletnih mesecih dokazana njihova uspešna preobrazba v odrasle hrošče. V teh dneh je bila izvedena še druga doselitev, ki bo povečala gensko pestrost in izboljšala možnosti za ohranitev vrste na Ljubljanskem barju.
Na Ljubljanskem barju le redko najdemo manjša vodna telesa s stoječo vodo (mlake), ki bi bila primeren življenjski prostor za želvo močvirsko sklednico. Z izgradnjo novih mlak želimo izboljšati povezljivost populacij naše avtohtone želve ter posledično omogočiti številčno povečanje vrste.
V mesecu juliju smo na potok Strajanov breg namestili pet lesenih zadrževalnih pragov, ki bodo upočasnili odtekanje vode in povečali namočenost na površini, kjer se bo vzpostavil mokrotni travnik.
V poletnih mesecih lanskega leta so sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo izvedli doselitev hrošča puščavnika na Ljubljansko barje. Gre za vrsto, ki je kvalifikacijska za območje Natura 2000 Ljubljansko barje, a njene prisotnosti na tem območje niso potrdili že vse od leta 2008.
V teh dneh lahko med sprehodom po Ljubljanskem barju srečate snemalno ekipo, ki v svoj objektiv lovi tipične prizore poletnih mokrotnih travnikov ter rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih živijo. Vse do prihodnje jeseni bo namreč s strani izbranega izvajalca, podjetja Fotokom, Matej Vranič s.p., nastajal predstavitvenega filma projekta PoLJUBA.
Ob izrednem dosežku dr. Tatjane Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU – uspešni gojitvi in prenosu več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v NRIM, smo v okviru projekta PoLJUBA organizirali novinarsko konferenco, ki je bila zelo dobro obiskana.
Letošnji popis kosca na Ljubljanskem barju je za nami. Na podlagi zbranih podatkov pa z veseljem ugotavljamo, da je bilo v Naravnem rezervatu Iški morost, glede na zadnja leta, zabeleženih precej več koscev kot običajno.
Med Mestnim parkom Rakova Jelša in Regijskim centrom za ravnanje z odpadki je Krajinski park Ljubljansko barje v okviru projekta PoLJUBA v zadnjih dveh letih odkupil oziroma pridobil v najem in zakup skupno 25 hektarov kmetijskih površin. V večjem delu je šlo za površine v zaraščanju, na katerih ob pomoči zunanjih izvajalcev vse od začetka lanskega leta poteka obnova ekstenzivno gojenih travnikov s sistemom mejic.
S številčno, časovno, prostorsko in mehanizirano prilagojeno košnjo bomo rastlinskim in živalskim vrstam izboljšali pogoje za prehranjevanje in razmnoževanje. Zaustavili bomo zaraščanje zemljišč, kjer se košnja opušča. Poseben poudarek pri tem pa bomo namenili reševanju problematike zaraščanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
Eden izmed ciljev projekta PoLJUBA je tudi izboljšanje stanja habitatnega tipa bazično nizko barje in rastišča Loeselove grezovke v Strajanovem bergu. To želimo doseči s povečanjem travnate površine in izboljšanjem hidrološkega stanja z namestitvijo prečnih pregrad na potok.
V okviru projekta PoLJUBA smo že v lanski jeseni pričeli s sečnjo grmovja in dreves na območju Naravnega rezervata Iški morost. Na skupni površini območja posega, ki znaša 4,1 ha, je bila lesna vegetacija dokončno izkrčena že v lanskem decembru.
Čeprav naše delo že več kot mesec dni v večjem delu poteka izza sten domačih pisarn, smo prve pomladne dni izkoristili za izvedbo obsežne delovne akcije. Osrednji del enega zadnjih kompleksov mokrotnih travnikov, še primernih za barjanskega okarčka, se namreč hitro zarašča z navadno krhliko.
Ob zaključku drugega leta projekta PoLJUBA smo pripravili kratek pregled ključnih aktivnostih, izvedenih na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva.
Koščični škratec (Coenagrion ornatum) je ogrožena vrsta kačjega pastirja, ki se v Sloveniji najpogosteje pojavlja prav na Ljubljanskem barju, kjer živi v počasi tekočih, osončenih jarkih in kanalih z dobro razvitimi vodnimi rastlinami. Za ohranjanje vrste je nujno čiščenje odvodnikov in hkrati vzdrževanje različnih sukcesijskih faz.
V okviru projekta PoLJUBA so bile v letu 2019 izvedene meritve talne vode v Strajanovem bregu. Rezultati so zbrani v vmesnem poročilu (hidrološko poročilo) za leto 2019. S pomočjo teh podatkov dobimo jasno sliko dejavnikov, ki vplivajo na višino podtalnice, vpliv podtalnice na vegetacijo ter vpliv sprememb, ki jih bodo povzročili načrtovani hidrološki ukrepi.
Znano je, da imajo tujerodne vrste negativen vpliv na biodiverziteto. Najočitnejši vpliv tujerodnih vrst želv je, da z našo edino domorodno vrsto sladkovodne želve, močvirsko sklednico (Emys orbicularis), tekmujejo za vire. Vplivajo lahko na populacije njenih plenskih vrst (npr. nevretenčarjev, rib, dvoživk in plazilcev), prenašajo pa tudi različne bolezni.
Hribski urh je ena od dveh vrst iz rodu urhov v Sloveniji. Je ogrožena vrsta, ki je na Rdečem seznamu uvrščena med ranljive vrste. Varuje jo tudi Direktiva o habitatih in je kvalifikacijska vrsta za območje Natura 2000 Ljubljansko barje. Cilj popisa je bilo ugotavljanje prisotnosti vrste na izbranih zemljiščih, vključenih v projekt PoLJUBA, ter priprava predlogov ukrepov za izboljšanje stanja njenega habitata.
S strani zunanjega izvajalca (ZRC SAZU) je bil letos izveden izhodiščni popis vegetacije na območjih pojavljanja bazičnega nizkega barja in Loeselove grezovke v Strajanovem bregu ter izhodiščni popis vegetacije na območju habitata strašničinega mravljiščarja.
V okviru projekta PoLJUBA sta bila na območju Naravnega rezervata Iški morost, v letu 2019 opravljena začetni popis vegetacije na območjih posameznih metod zatiranja vrst iz rodu zlate rozge (Solidago sp.) in začetno kartiranje habitatnih tipov. Obe aktivnosti je izvedel izbrani zunanji izvajalec – Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU.
V sredo, 9. oktobra smo na severnem delu Naravnega rezervata Iški morost v okviru kohezijskega projekta PoLJUBA uspešno namestili 13 avtomatskih piezometrov oz. merilcev za spremljanje nivoja vode v tleh. Postopek je opravil zunanji izvajalec, ki je s pomočjo manjšega goseničarja na predvidenih in predhodno označenih lokacijah naprave vtisnil v tla. Mesta nameščenih piezometrov so različno oddaljena od obstoječih izsuševalnih jarkov, kamor smo spomladi v upanju na daljši čas zadrževanja padavinske vode, že namestili nekaj manjših zapornic.
Petnajst hrastovih gnezdilnic, ki smo jih v Mestnem logu na drevesa namestili konec letošnjega poletja, je v mesecu septembru dobilo nove prebivalce. Ličinke puščavnika, ki je sicer v vseh fazah življenjskega cikla tesno vezan na življenje v drevesnih duplih, se bodo v odrasle hrošče preobrazile predvidoma v prihodnjem letu.
Po zelo uspešni akciji odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin je med 28. in 29. avgustom v Strajanovem bregu potekala še pozna košnja. Trije fantje iz invalidskega podjetja Dobrovita d.o.o. so dva delovna dneva vihteli nahrbtne motorne kosilnice in tako pokosili skoraj vso dolino, pustili so le s palčkami označena območja (plod večletnega dela znanstvenikov iz ZRC SAZU), kjer je pojavljanje Loeselove grezovke pogostejše.
V okviru projekta PoLJUBA smo na območju Rakove jelše pričeli z načrtovanjem nove interpretacijske poti, ki bo obiskovalce vodila po življenjskih okoljih Ljubljanskega barja. V prejšnjem tednu smo se prvič sestali z zunanjimi izvajalci, predstavniki Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in arhitekturnega ateljeja Medprostor, ki bodo v naslednjih mesecih pripravili popis del in začeli s pripravo intepretacijskih gradiv za pot.
Ljubljansko barje, eno biotsko najpestrejših območij v Sloveniji, je s svojo dejavnostjo skozi tisočletja sooblikoval človek. Predvsem zaradi spremembe v kmetijski rabi pa se je stanje številnih vrst in njihovih habitatov na tem območju v zadnjih desetletjih poslabšalo. Ena od vrst, ki so zaradi neugodnega stanja vključene v projekt PoLJUBA, je kačji pastir koščični škratec.
Včeraj se je odvilo prvo preverjanje izvedbe del v okviru projekta PoLJUBA s strani posredniškega organa Ministrstva za okolje in prostor. Preverjanje na kraju samem je bilo sestavljeno iz kontrole listin zahtevkov za izplačilo ter terenskega ogleda opravljenih del.
Življenjski prostori strašničinega mravljiščarja na Ljubljanskem barju so enkrat ali dvakrat v letu košeni vlažni travniki na katerih uspeva zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), ki je hranilna rastlina gosenic te vrste metulja. Odrasli metulji se pojavljajo julija in avgusta.
V okviru projekta PoLJUBA smo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem izvedli odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst v naravnem rezervatu Strajanov breg. V dolini se pojavlja predvsem orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), ki ji bolj ustrezajo vlažna rastišča.
Navadna krhlika (Rhamnus frangula) je v Sloveniji splošno razširjena grmovna vrsta. Ker ji ustrezajo tudi bolj vlažna tla, ni presenetljivo, da je na Ljubljanskem barju zelo pogosta. Še posebej številčno se pojavlja na traviščih, ki so košena enkrat letno ali pa se na njih opušča kmetijska raba.
Približno 3 centimetre velik hrošč lesketajoče temno rjave barve s temno vijoličnimi ali črnimi pokrovkami je naša največja v lesnem mulju dupel živeča vrsta hroščev. Puščavnik je kvalifikacijska vrsta za območje Natura 2000 Ljubljansko barje, njena populacija je bila na tem območju lokalno ohranjena najmanj do leta 2008.
Z namenom obnovitve in ohranjanja mokrotnih travnikov na območju Ljubljanskega barja smo v okviru projekta PoLJUBA odkupili ali najeli skupno približno 160 hektarjev kmetijskih površin.
Druga polovica meseca junija je čas, ko lahko na nekaterih vlažnih travnikih na jugovzhodnem delu Ljubljanskega barja opazujemo enega najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi, barjanskega okarčka. V obliki metulja živijo le približno 10 dni. Predstavniki vrste so razmeroma slabi letalci, zato v svojem življenju le redko zapustijo travnik, na katerem so se izlegli iz bube.
Močvirska sklednica, naša edina avtohtona sladkovodna želva, se raztreseno pojavlja na celotnem območju Ljubljanskega barja, v večjih gostotah pa jo najdemo na širšem območju kanala Curnovec in v ribnikih v Dragi pri Igu.
Nedavno smo z lokalnimi kmeti na območju Ljubljanskega barja sklenili skrbniške pogodbe za skupno 10 ha kmetijskih površin na območju parka.
Z namenom obnovitve in ohranjanja treh mokrotnih habitatov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst smo na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje odkupili 70 hektarov kmetijskih in gozdnih zemljišč. Odkupili smo tako naravovarstveno pomembna zemljišča kot tudi zemljišča, ki so potencialno naravovarstveno pomembna.
V petek, 22. marca 2019, smo na parcelah v zgornjem delu doline Strajanov breg, ki jih je v okviru projekta PoLJUBA odkupil Krajinski park Ljubljansko barje, odkazali drevesno zarast.
Projekt PoLJUBA, ki se osredotoča predvsem na neposredne ukrepe za izboljšanje stanja naravnega okolja in revitalizacijo kulturne krajine na 133 hektarih površine Ljubljanskega barja, je v svojem prvem letu uspešno dosegel zastavljene cilje, v določenih pogledih pa jih celo presegel.
V sredini marca je projektni partner DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) v okviru projekta PoLJUBA zaposlil novega sodelavca, in sicer varstvenega ornitologa Blaža Blažiča.
V sredo, 6. marca, smo člani projektne ekipe PoLJUBA izvedli delovno akcijo na območju med Igom in Škofljico, kjer je bila v lanski sezoni zabeležena prisotnost največje znane lokalne populacije barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju.
V sredini februarja se je na območju ene pomembnejših vstopnih točk na Ljubljansko barje, Rakove Jelše, pričela odvijati sečnja zaraščenih kmetijskih zemljišč.
Tujerodne vrste imajo negativen vpliv na naravo in biodiverziteto. Pri želvah se negativen vpliv tujerodnih invazivnih vrst na domorodno močvirsko sklednico (Emys orbicularis) najočitneje kaže v tekmovanju za vire.
Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je dnevni metulj iz družine pisančkov. V Evropi se pojavlja pretežno z izoliranimi populacijami in velja za eno izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev.
Podjetje EHO PROJEKT d.o.o., ki je izvajalec meritev nivoja talne vode v Strajanovem bregu (območje aktivnosti 7), je izdalo Prvo vmesno hidrološko poročilo. V njem navaja, da so bila v obdobju avgust-december v letu 2018 nihanja gladin in globine podtalnice manjša v primerjavi z izhodiščnim stanjem meritev iz projekta LJUBA (2015-2016).
S pričetkom novembra smo na PoLJUBI dobili novega sodelavca. Pri projektnem partnerju DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) je zaradi kadrovskih sprememb delovno mesto na projektu PoLJUBA zasedel varstveni ornitolog Matej Gamser.
V naravnem rezervatu Strajanov breg smo v avgustu 2018 pričeli spremljati višino podtalnice. Naravni rezervat je zadnji ostanek nizkih barij v krajinskem parku. Ta edinstven rastlinski in živalski svet za svoj obstoj potrebuje dobro namočena tla.
Območje Naravnega rezervata Iški morost je prednostno namenjeno ohranjanju vlažnih travnikov, ki so pomemben gnezditveni habitat za mnoge ptičje vrste, med drugim tudi za kosca. Posegi na območju se opravljajo v skladu s smernicami za ohranjanje ptic vlažnih travnikov in njihovih habitatov.
V sredo, 26. septembra 2018, smo se sestali s skrbnico pogodbe o sofinanciranju projekta PoLJUBA na strani Ministrstva za okolje in prostor, mag. Alenko Šventner Kosmos. V novi projektni pisarni smo ji predstavili napredek na področju odkupov zemljišč in aktivnosti, izvedene v prvih 9 mesecih trajanja projekta.
Mali plac je edinstvena naravna vrednota na Ljubljanskem barju. Le okrog 2 ha veliko šotišče je na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah nastalo po zadnji ledeni dobi, ko je bil ta del Barja ojezerjen. Kotanjo prekriva dobrih pet metrov debela plast šote ter močvirskih in jezerskih sedimentov. Leži nekaj metrov nad sosednjim barjanskim območjem, s katerim pa ni bil nikoli neposredno hidrološko povezan.
V poletnih mesecih je bilo na Ljubljanskem barju moč opaziti večje število prestreznih pasti, visečih na drevesih. Šlo je za feromonske pasti za žuželke. Namenjene so bile raziskavi razširjenosti hrošča puščavnika na tem območju.
V začetku meseca avgusta smo dosegli prvega od v projektni dokumentaciji predvidenih kazalnikov, saj smo uspešno odkupili 7 hektarjev površin, namenjenih varstvu močvirske sklednice.
V juliju in avgustu so bile na spodnji strani zadnjih kril strašničnih mravljiščarjev na Ljubljanskem barju zapisane zaporedne zapisane številke. Med Blatno Brezovico, Bevkami, Notranjimi Goricami in Goričico pod Krimom je potekal popis te vrste metuljev iz družine modrinov.
Z akcijo zatiranja zlate rozge smo pričeli v mesecu juniju, ter z njo nadaljevali tudi še julija in avgusta. Na skupni površini 8,2ha smo pokosili posamezne večje in manjše sestoje zlate rozge, predvsem na območju Zavrbovskih delov.
Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo pričeli s košnjo vlažnih ekstenzivnih travnikov. S časovno prilagojeno pozno košnjo ter travniškim pticam prijaznim načinom košnje smo tako omogočili pticam in njihovemu zarodu uspešno gnezditev ter rast in razvoj mladičev.
V začetku julija smo sodelovali pri snemanju prispevka za priljubljeno oddajo O živalih in ljudeh, ki osvetljuje različne vidike odnosa človek – žival.
V okviru projekta smo dvakrat letno predvideli akcije odstranjevanja krhlike. Z njimi želimo predvsem oslabiti jedra zaraščanja krhlike ter preprečiti njeno vdiranje na vlažne travnike. Prvi akcijo smo izvedli v mesecu juniju in juliju, kjer smo na 5,6 ha travnikov ročno odstranjevali enoletne poganjke krhlike.
Koščični škratec je kačji pastir, ki primarno naseljuje počasi tekoče plitve potoke, povirija in barja z zmerno do močno razvitim podvodnim rastlinjem. Rad ima sonce in razmeroma toplo vodo. Sekundarno naseljuje jarke in kanale, v katerih so se ustvarili podobni pogoji. Vrsta je pri nas ogrožena, na Rdečem seznamu je uvrščena med ranljive vrste. Ljubljansko barje velja za najpomembnejše območje razširjenosti koščičnega škratca v Sloveniji.
V juliju in avgustu lahko na travnikih, kjer uspeva zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), opazujemo enega najbolj nenavadnih prebivalcev Ljubljanskega barja. Gre za metulja strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius), ki na prvi pogled morda posebej ne izstopa iz pisane zbirke letečih prebivalcev cvetočih travnikov, je pa njegov razvojni krog v živalskem kraljestvu prav gotovo med bolj neobičajnimi.
Projektni partnerji smo v začetku julija organizirali novinarsko konferenco, ki je bila namenjena predstavitvi ogroženih vrst in habitatov ter predvsem ukrepom, ki se bodo za njihovo ohranitev izvajali v okviru projekta PoLJUBA.
V četrtek, 14. junija, je v okviru rednega koordinacijskega sestanka projektne skupine potekal voden terenski ogled delov območij vključenih v projekt PoLJUBA.
Pomemben del aktivnosti projekta PoLJUBA je vezan na pridobivanje oz. odkup zemljišč na območju Ljubljanskega barja. Na zemljiščih bodo v prihodnjih letih bodisi vzpostavljeni ali izboljšani habitatni tipi bazično nizko barje, travnik s prevladujočo stožko ali ekstenzivni gojeni travnik. Del odkupov poteka na območjih, ključnih za ugodno stanje posameznih vrst (npr. strašničin mravljiščar, močvirska sklednica, hribski urh). Skupno je predviden odkup 52 hektarjev površin.
Konec aprila 2018 je potekal sestanek projektne skupine PoLJUBA, ki so se ga udeležili predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) – vodilni partner projekta, ter predstavniki Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Društva za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je s projektnimi partnerji (Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) pridobil 4,12 milijona evrov vreden projekt “Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja” – PoLJUBA.
