Travniki s prevladujočo stožko. foto: Tatjana Čelik

Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.)

Travniki z modro stožko se razvijejo na mokrotnih tleh, kjer voda zaradi slabo propustne podlage v delu leta zastaja (pomladi so lahko poplavljena, poleti sušna). Tovrstni travniki uspevajo na slabše hranljivih in zakisanih tleh.

Prevladujoča rastlinska vrsta je trava modra stožka (Molinia caerulea), združbo pa navadno sestavljajo še zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), navadna seljanka (Selinum carvifolia), navadni čistec (Betonica officinalis), severna lakota (Galium boreale), mačina (Serratula tinctoria), vrbovolistni oman (Inula salicina), travniška izjevka (Succisa pratensis), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum) in druge.

Dejavniki ogrožanja

Travniki z modro stožko so eden najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Velikost njihovih površin strmo upada zaradi intenzivnega kmetijstva, ki vključuje gnojenje in izsuševanje. Ponekod izginjajo tudi zaradi urbanizacije ali zaradi opuščanja kmetijske rabe, ki vodi v zaraščanje.

Priporočeno ravnanje

Za ohranjanje travnikov z modro stožko je priporočljiva ekstenzivna raba in odsotnost gnojenja. Potrebno je preprečevati intenzifikacijo kmetijstva oz. spreminjanje površin v intenzivno gojene travnike ali njive.

Pomembno je ohranjati pozno košnjo (enkrat letno, v drugi polovici leta), ki preprečuje zaraščanje z visokimi steblikami, širjenje lesnatih rastlin in konkurenčnejših trav.

Koristni nasvet

Pri košnji namenjamo posebno pozornost košnji robov, s čimer onemogočamo vdor invazivnih tujerodnih in grmovnih vrst (npr. vrbovje in krhlika) na travnik.

Več nasvetov

Aktivnosti v okviru projekta

Odkupili bomo vsaj 5 ha površin, na katerih bomo vzpostavili primerne pogoje za izboljšanje stanja habitatnega tipa. Na travnikih bomo izvajali pozno košnjo – na nekaterih kritičnih zemljiščih bomo del površin pokosili v eni, del v drugi sezoni. Uporabljali bomo strižno koso.

Pokošeno biomaso bomo na travnikih pustili nekaj dni, da odleži. S tem bomo zagotovili obnavljanje semenske banke in umik živali. Po nekaj dneh jo bomo nato s travnikov odstranili.

Na zemljiščih bomo popolnoma opustili gnojenje. Ukrep bo skupaj z odvozom pokošene biomase sčasoma povzročil izčrpavanje presežkov dušika v tleh in s tem omogočil rast manj konkurenčni travi modri stožki. Za pospešitev revitalizacije bomo površine dodatno zasejali s semeni iz drugih primernih travnikov na projektnem območju.

Na površinah v zaraščanju bomo poskrbeli za odstranjevanje manjše lesne zarasti (grmičevja) ter odstranjevanje tujerodnih rastlinskih invazivnih vrst.

Hkrati z izboljševanjem stanja travnikov z modro stožko bomo z ukrepi povečali površine primerne za življenjski prostor metulja barjanskega okarčka (vzpostavili površine, ki bi jih vrsta lahko spontano naselila). Izboljšal se bo obstoječi ter povečal potencialni habitat kosca in velikega škurha. Slednji ima na Ljubljanskem barju edino redno gnezdišče v Sloveniji.

Aktivnosti bomo deloma izvajali na območju Malega placa (0,5 ha v lasti Občine Vrhnika), kjer bomo prav tako izvajali časovno, prostorsko in mehanizacijsko prilagojeno košnjo (odvisno od pogojev, vsaj enkrat letno). Izvedena bo sanacija trenutno neustreznega hidrološkega stanja. Poskrbeli bomo za odstranjevanje lesnih in tujerodnih invazivnih rastlin.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija