Monitoring podzemne vode v Strajanovem bregu

ponedeljek, 9. januar 2023

V Strajanovem bregu nadaljujemo s spremljanjem nivoja podzemne vode z avtomatskimi merilniki. Visok nivo podzemne vode ima pomemben vpliv na ohranjanje habitatega tipa HT 7230, zadnjega ostanka nizkega barja s srhkim šašem (Carex davalliana) na Ljubljanskem barju.

Strajanov breg je povirna dolina zgornjega toka istoimenskega potoka (Strajanov breg) in predstavlja še edini preostanek pravega nizkega barja na Ljubljanskem barju, vegetacijo nizkih šašev ob s hranili revnih apnenčastih potočkih. Talna voda je lahko tik pod površino ali na površini. Šota se tvori pod vodo, a je ne tvorijo šotni mahovi kot na visokem barju. V veliki večini primerov uspevajo nizkobarjanske rastlinske vrste skupaj z vrstami mokrotnih travnikov.

Hidrološke razmere doline se spremljajo od leta 2015, ko so bili vgrajeni enostavni piezometri, v katerih se je gladina podzemne vode odčitavala ročno. V decembru smo obnovili 13 poškodovanih piezometrov in vanje namestili avtomatske merilnike. To so naprave, ki na podlagi vodnega tlaka merijo nivo podzemne vode. Uporabili smo merilnike, s katerimi smo v Naravnem rezervatu Iški morost spremljali učinek mikrozapornic v jarkih na nivo podzemne vode v tleh.

Merilnike smo pred nameščanjem na terenu rekalibrirali in jih nadgradili z informacijskim sistemom, ki bo omogočal avtomatsko zbiranje podatkov večkrat na dan, vsak dan. Dodatno smo namestili še vremensko postajo, ki beleži podatke o temperaturi, zračni vlažnosti in količini zapadlih padavin.

S spremljanjem nivoja podzemne vode bomo lahko načrtovali učinkovitejše ukrepe za ohranjanje habitatnega tipa nizkega barja in ogrožene rastlinske vrste kukavičnice Loeselove grezovke (Liparis loeselii) in drugih, kot so božja milost (Gratiola officinalis), navadna močvirnica (Epipactis palustris), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium) in navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum).