Opravljen popis izhodiščnega stanja populacije puščavnika

ponedeljek, 3. september 2018

V poletnih mesecih je bilo na Ljubljanskem barju moč opaziti večje število prestreznih pasti, visečih na drevesih. Šlo je za feromonske pasti za žuželke. Namenjene so bile raziskavi razširjenosti hrošča puščavnika na tem območju.

---

Puščavnik je vrsta, ki ima za Slovenijo poseben pomen ne le kot varstveno prioritetna vrsta, pač pa tudi ker Slovenija predstavlja klasično nahajališče. To pomeni, da so vrsto opisali na osnovi primerkov iz Slovenije. Ker je njen življenjski krog v celoti vezan na dupla starih dreves, vrsta pa je slabo mobilna, danes velja za ogrožano. Sečnja starih dreves in mejic ter odstranjevanje obrežne vegetacije povzročajo krčenje njenega habitata, obstoječe populacije pa zaradi razdrobljenega življenjskega prostora postanejo izolirane.

Čeprav zgodovinski podatki kažejo, da je bil puščavnik še pred 10 leti razširjen tudi na Ljubljanskem barju, njegove prisotnosti izvajalec tokratne raziskave, Nacionalni inštitut za biologijo, ni uspel potrditi. V 147 visečih prestreznih pasteh so sicer zaznali 12 drugih vrst hroščev, med njimi tudi 3 varstveno pomembne (Lucanus cervus – rogač, Prionus coriarius – strojar in Gnorimus variabilis).

Izvajalec je na projektnem območju določil skupine dreves, primerne za gnezditvene habitate in habitatne koridorje za puščavnika. V Krajinskem parku Ljubljansko barje bomo v prihodnjih mesecih takšna drevesa odkupili, s tem pa vzpostavili trajno varstvo habitata puščavnika ter omogočili povezljivost populacije na Ljubljanskem barju. V prihodnjih letih bomo namreč izvedli doselitev oz. ponovno naselitev vrste na to območje.