Novinarska konferenca ob predstavitvi izvedene doselitve hrošča puščavnika. foto: Mateja Nose Marolt, JZ TRŠ

Novinarska konferenca ob predstavitvi izvedene doselitve hrošča puščavnika
sreda, 7. julij 2021

V okviru projekta PoLJUBA smo v sodelovanju s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izvedli novinarsko konferenco, na kateri smo predstavili rezultate za doseganje projektnega cilja, tj. izboljšanje stanja hrošča puščavnika (Osmoderma eremita compl.) na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo.

Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto, po podatkih pa je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju, zato v okviru projekta posebno skrb namenjamo ravno ohranjanju in izboljševanju njegovega življenjskega okolja.

Številne ogrožene vrste v zavarovanih območjih narave, kot sta Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje, še najdejo primerne življenjske pogoje. K uspešnosti njihovega preživetja prispevajo tudi projekti, kot je PoLJUBA, ki z aktivnostmi prispevajo k ohranjanju izginjajočih življenjskih okolij ter izboljšanju stanja in varstva nekaterih ogroženih vrst organizmov. Z doselitvijo osebkov hrošča puščavnika bomo tako aktivno prispevali k obnovitvi populacije te vrste na območju Ljubljanskega barja.

Raziskave razširjenosti hrošča puščavnika, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, v Sloveniji potekajo od leta 2008 v okviru nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru raziskav je bila potrjena prisotnost vrste na Ljubljanskem barju, na podlagi česar je bila vrsta kot kvalifikacijska določena za Natura 2000 območje Ljubljansko barje. V letih 2012 in 2013 so bile prvič izvedene podrobnejše populacijske raziskave puščavnika z uporabo feromonskih pasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Populacija puščavnika v starih drevesih kostanja in lipe v mestnem parku Tivoli ima po do sedaj zbranih podatkih nacionalni pomen pri ohranjanju te vrste v Sloveniji.

V okviru popisa vrste na Ljubljanskem barju prisotnost puščavnika na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 ni bila potrjena. Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste smo ugotovili, da bi bilo najbolj primerno območje za doselitev puščavnika območje Mestnega loga. Mestni log se je izkazal za primeren gozd z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. Na tem območju smo določili tri manjša območja, ki so najprimernejša za doselitev puščavnika.

Doselitev smo izvedli v letih 2019 in 2020. Postavili smo umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na območje Mestnega loga smo doselili ličinke puščavnika, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal). To je prvi poskus doselitve katerekoli vrste hrošča v Sloveniji. Uspešnost izvedenih aktivnosti bo mogoče dokončno oceniti  v dveh do treh letih, ko bo zaključen življenjskih cikel doseljenih osebkov. Po besedah Špele Ambrožič Ergaver z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je izvedel postopek doselitve, je izjemnega pomena, da smo z aktivnostmi začeli v času, ko je na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje še primerno življenjsko okolje za puščavnika ter še vedno dovolj močna populacija na območju parka Tivoli.

Puščavnik ima za Slovenijo poseben pomen, ne le kot varstveno prioritetna vrsta, temveč tudi, ker Slovenija predstavlja njegovo klasično nahajališče. Vrsto je leta 1763 prvič opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, zelo verjetno po primerkih iz Idrije in Ljubljane.

Prisotne novinarje in projektne partnerje so na dogodku nagovorili Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Andrej Verlič, vodja Službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA. Novinarske konference sta se udeležila tudi Maja Kač in Tomislav Laktić iz Ministrstva za okolje in prostor, pod okriljem katerega poteka projekt.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija