Pri košnji namenjamo posebno pozornost košnji robov, s čimer onemogočamo vdor invazivnih tujerodnih in grmovnih vrst (npr. vrbovje in krhlika) na travnik.
Namesto pridelave travne silaže svetujemo pridelavo sena. Pridelava sena v času sušenja trave nevretenčarjem omogoči umik v travno rušo ali na sosednji travnik. Na travniku se na ta način uspešno obnovi tudi semenska banka. Poleg tega ovijanje bal v plastično folijo ustvarja znatno količino neuporabnih odpadkov.
Pri košnji namenjamo posebno pozornost košnji robov, s čimer onemogočamo vdor invazivnih tujerodnih in grmovnih vrst (npr. vrbovje in krhlika) na travnik.
Bazično nizko barje želimo ohraniti takšno, kot so nam ga prepustili naši predniki. Ti niso uporabljali traktorjev. Doline niso načrtno izsuševali. Enkrat letno so ročno kosili in s tem vzdrževali nekaj, kar je postalo nadvse dragoceno.
Loeselova grezovka je zaščitena vrsta, zato je njeno nabiranje prepovedano. Je redka in ogrožena ter zato z različnimi predpisi zavarovana orhideja.
Travniškim metuljem, pa tudi drugim žuželkam koristi, da na travniku dlje časa pustimo nepokošen pas cvetočih rastlin. Pokosimo ga šele v začetku jeseni.
Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini in so tudi njeni gradniki. Številne vrste prosto živečih živali so močno odvisne od mejic, kot so npr. sesalci, ptice, dvoživke, metulji in druge žuželke. Rodovitno zemljo ščitijo pred vodno in vetrno erozijo, posevke in nasade pa pred vremenskimi vplivi.
Posegi v mejice so dovoljeni med 1. oktobrom in 15. marcem.
Zgodnja košnja lahko uniči gnezda travniških ptic in njihove mladiče, ki še niso sposobni leteti. Da to preprečimo, je priporočljivo odložiti čas prve košnje v poletje po 1. avgustu. S tem omogočimo uspešno izvalitev mladičev in njihovo rast do takrat, ko so sposobni pobegniti pred kosilnico.
Koscem prijaznejša načina košnje sta košnja od sredine travnika navzven in košnja z ene strani travnika proti drugi. Omenjena načina košnje dajeta pticam veliko več možnosti za preživetje.
Ko srečate strašničinega mravljiščarja, ga ne lovite. Na travniku je tako malo pripadnikov vrste, da se “za skok v posteljo” komaj najdejo. Pa še prepovedano je.
V kolikor uporabljate zdravilno strašnico v kulinarične ali zdravstvene namene, se izogibajte nabiranju na Ljubljanskem barju, kjer je od nje odvisen obstoj metulja. Zdravilna strašnica raste po vlažnih travnikih in gozdnih jasah po vsej Sloveniji, tako da je ni težko najti.
Z mozaičnim obnavljanjem jarkov (v posameznem letu očistimo le posamezen odsek) preprečujemo njihovo zaraščanje, hkrati pa omogočamo preživetje živalskih vrst, ki v njem domujejo. Obnova jarkov je dovoljena med 30. 9. in 15. 3.
Živopisane kačje pastirje ob vodnih telesih najlažje opazujemo v vročih sončnih dneh. Pri opazovanju nam bo v pomoč daljnogled in določevalni ključ.
Hišni ljubljenčki, ki se jih lastniki naveličajo, ne sodijo v naravo. Pri odločitvi za nakup želve se moramo zavedati njene dolgoživosti. V primeru, da zanjo ne moremo več skrbeti, ji moramo poiskati novega lastnika. Z izpustom v bližnjo mlako povzročimo nepopravljivo škodo domorodnim vrstam.
V maju in juniju, ko se močvirske sklednice parijo, samice pa kmalu za tem odlagajo jajca, je njihova migracijska aktivnost vrste največja. Previdnost pri vožnji po cestah v bližini vodnih teles zato ne bo odveč.
Puščavnik za preživetje potrebuje stara debela drevesa z dupli. Ta na Ljubljanskem barju najpogosteje najdemo v mejicah. Pri njihovi obnovi je zato pomembno ohranjaje starih dreves.
V jarke in mlake, kjer niso naravno prisotne, nikoli ne izpuščamo rib. Mnoge vrste dvoživk in nevretenčarjev namreč po naselitvi rib v jarke in mlake izginejo zaradi plenjenja.
Dvoživke so zaradi tanke kože zelo občutljive na fitofarmacevtska sredstva. V bližini mlak se zato izogibamo njihovi uporabi.
