-
Navigacija
s tipkovnico
Strašnični mravljiščar je metulj iz družine modrinov – dnevnih metuljev, ki ga najdemo julija in avgusta na nižinskih mokrotnih travnikih Ljubljanskega barja. Njegovo ime je skovanka iz rastline zdravilne strašnice, v katere cvetno glavico samice izležejo jajčece in s katero se mlade gosenice tudi prehranjujejo, ter mravljišča – gnezda mravelj rdečk, kjer se gosenica nato hrani do preobrazbe v metulja.
Gosenica strašničinega mravljiščarja izloča posebne vonjave, s katerimi delavke nekaterih vrst rdečih mravelj prepriča, da je ena od njihovih ličink. Delavke jo poberejo in prenesejo v mravljišče, s tem pa nehote ogrozijo lasten obstoj. Gosenica se namreč prehranjuje z ličinkami in bubami mravelj.
V svoje odraslo življenje strašničin mravljiščar vstopi nič kaj junaško – z begom. Potem, ko se gosenica v mravljišču, v katerem se je mesece dolgo gostila, zabubi in preobrazi v odraslega metulja, ga mora ta kar se da hitro zapustiti. Ko se prebije na površje pa ima modrin na voljo le nekaj dni, da se pari. Odrasli strašničini mravljiščarji živijo, v povprečju, le nekaj tednov.
Za svoj obstoj mravljiščar potrebuje enkrat ali dvakrat v letu košene vlažne travnike, na katerih sočasno najdemo tako zdravilno strašnico kot mravljišče.
Prezgodnja (v juliju in avgustu) in tudi prepogosta košnja (2-3 krat v sezoni) onemogočata razvoj zdravilnih strašnic kar pomeni izgubo mest za odlaganje jajčec in hrane mladih gosenic. Pri košnji celotne površine s travnika naenkrat izginejo vsi hranilni viri. Na upadanje številčnosti vrste pa vpliva tudi baliranje pokošene trave, saj se osebke, ki so preživeli košnjo z balami odstrani iz travnika.
Metulja ogroža tudi paša živali, saj te pojedo zdravilne strašnice in teptajo travno rušo, kar je neugodno za obstoj podzemnih gnezd mravelj rdečk. Pri tem z iztrebki travnike gnojijo. Kakršnokoli gnojenje travnikov pa povzroča postopno spreminjanje rastlinske sestave in strukture travnika.
Preoravanje travnikov povzroči neposredno izgubo življenjskega prostora metulja, tudi z uničenjem podzemnih gnezd mravelj med oranjem in obračanjem zemlje. Talno rušo pa obremenjuje tudi uporaba druge težke kmetijske mehanizacije.
Pogubno za metulje je tudi požiganje travnikov, s čimer se neposredno uničuje njihov življenjski prostor. Posledica požiganja je tudi mineralizacija hranljivih snovi in povečana količina razpoložljivega dušika v tleh, zaradi česar se spreminja rastlinska sestava travnika.
Obstoj strašničinega mravljiščarja ogroža tudi poglabljanje in čiščenje drenažnih jarkov ter odlaganje izkopane zemlje in biomase na travniško površino ob jarku. To povzroči izsuševanje tal in s tem postopno spreminjanje rastlinske sestave travnika. Z zemljino odloženo na travnik se vnaša v travniška tla dodatne organske snovi, posledice so podobne kot ob gnojenju travnikov.
Z nasipavanjem različnega materiala na travišča se ta potem bodisi spremenijo v intenzivno gnojene in košene travnike, v utrjene poti ali v ruderalne površine, ki jih lahko hitro naselijo tujerodne rastlinske vrste.
Potrebna je zmerna pogostost košnje (1-2 krat v letu), pred mesecem julijem in po mesecu avgustu. Pokošena trava naj na travniku ostane vsaj 2 dni, da je omogočen umik živali (npr. metuljev, pajkov, kobilic, stenic, gosenic, hroščev ipd.) s pokošene trave. Pokošena biomasa naj se nato s travnika odstrani.
Priporočljivo je, da se travnikov ne gnoji in se na njih ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev. Na travnikih naj se ne pašejo živali in naj se jih ne požiga.
Travnikov naj se ne preorava, nasipava ali kako drugače spreminja njihove namembnosti. Uporablja naj se lažja kmetijska mehanizacija, ki čim manj obremeni travno rušo in talni relief.
Opusti naj se čiščenje drenažnih jarkov in odlaganje izkopane zemljine na travnik ob jarku.
Ko srečate strašničinega mravljiščarja, ga ne lovite. Na travniku je tako malo pripadnikov vrste, da se “za skok v posteljo” komaj najdejo. Pa še prepovedano je.
V kolikor uporabljate zdravilno strašnico v kulinarične ali zdravstvene namene, se izogibajte nabiranju na Ljubljanskem barju, kjer je od nje odvisen obstoj metulja. Zdravilna strašnica raste po vlažnih travnikih in gozdnih jasah po vsej Sloveniji, tako da je ni težko najti.
Na Ljubljanskem barju bomo odkupili 12 ha zemljišč na katerih bomo v prihodnje gospodarili na metulju prijazen način. Na ta način bomo izboljšali ohranjanje primernih travnikov in posledično vplivali na povečanje populacije na teh območjih.