Nameščanje mikrozapornic. foto: Arhiv DOPPS

Preverili smo učinkovitost mikrozapornic na NRIM
torek, 11. oktober 2022

V sklopu projektnih renaturacijskih in revitalizacijskih posegov na travnikih v NRIM smo leta 2019 na številne terciarne izuševalne jarke namestili manjše zapornice. Gre za približno meter krat meter velike kovinske plošče, ki so vstavljene prečno na jarke.

Funkcija teh zapornic je predvsem daljše zadrževanju vode na travnikih, a ne v obliki poplav, kot bi morda kdo prehitro sklepal. Povečana vlažnost tal je lahko ključnega pomena pri omejevanju širjenja tujerodnih invazivnih vrst (npr. zlata rozga), ki kvarijo in slabšajo naravovarstveno pomembne travniške komplekse z ekstenzivno rabo.

Da bi ugotovili učinek mikrozapornic, smo na večih mestih ob njih namestili piezometre. To so naprave, ki na podlagi vodnega tlaka merijo nivo podtalnice. Za kontrolo smo dodatne piezometre namestili na sosednje območje, kamor mikrozapornic nismo nameščali. Po nekajletnem merjenju in opravljeni primerjavi pridobljenih podatkov smo prišli do naslednje pomembne ugotovitve: mikrozapornice so imele največji vpliv na dvig in zadrževanje višjega podzemnega vodostaja na mestih v neposredni bližini jarkov. Sicer prav ozke linije ob jarkih veljajo za najbolj izsušene predele travniških parcel. In glede na način, kako poteka vdor tujerodnih rastlinskih vrst v barjanske travniške komplekse (najprej se razrastejo tik ob jarkih, od tam pa se postopoma širijo proti središču travnika), so lahko mikrozapornice dobra ali celo ključna preventiva v boju proti zlati rozgi.

Mikrozapornice imajo boljši izkoristek v globljih jarkih, iz katerih bi voda sicer odtekala hitreje in v večji količini kot v primeru plitvih/deloma zasutih jarkov. Izziv za bodoče bi bilo opremiti z mikrozapornicami mnogo večji travniški kompleks ter tudi ugotavljati, kakšen vpliv imajo/bi imeli večji kompleksi mikrozapornic na poplavljanje Ljubljanice.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija