Puščavnik (Osmoderma eremita)

Puščavnik je hrošč, ki je bil v 18. stoletju prvič opisan na osnovi primerkov iz Slovenije. Za vrsto so značilne lesketajoče temno rjave, vijolične do črne pokrovke. Površina nog in tipalk je obarvana črno. Puščavnik je evropska vrsta hrošča iz družine skarabejev in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas.

Najpogosteje ga najdemo v votlih, še živih stoječih drevesih. Pogosto si za domovanje izbere dupline listavcev (vrbe, hrasti, lipe in druge), v katerih se nahaja večja količina lesnega drobirja. Z njim se hranijo ličinke, ki lahko zrastejo vse do 7,5 cm. Odrasli hrošči živijo le nekaj mesecev in se prehranjujejo le izjemoma. Samec z izločanjem vonjav v svojem skritem prebivališču privablja samice. Močan in poseben vonj (nekateri ga opisujejo kot vonj po marelicah) lahko zaznamo tudi ljudje, če se približamo duplu, v katerem samotar prebiva. Puščavnik lahko vse svoje življenje preživi v duplu enega samega drevesa.

Raziskava v Sloveniji je v letih 2013 in 2014 pokazala, da je puščavnik pri nas sicer splošno razširjen, vendar z lokalno omejenimi populacijami. Posebno močna populacija živi na samem robu Ljubljanskega barja, v Ljubljani v mestnem parku Tivoli.

Vrsta ima glede Habitatno direktivo EU status varstveno prioritetne vrste, je na seznamu Bernske konvencije. Uvrščena je tudi na Rdeči seznam ogroženih vrst. Je kvalifikacijska vrsta na Natura 2000 območju Ljubljansko barje.