Ročno odstranjevanje navadne krhlike. foto: Arhiv KPLB

Tradicionalno puljenje navadne krhlike za ohranjanje habitata barjanskega okarčka
torek, 8. november 2022

Vsakoletno, zdaj že tradicionalno puljenje navadne krhlike smo letos začeli že zgodaj v sezoni. Tokratna jesen nam je omogočila ugodne pogoje za delo na terenu. Z ekipo sodelavcev smo v zadnjih oktobrskih dneh na skoraj pol hektarja površin barjanskega travnika ročno odstranili navadno krhliko.

Travniki na območju med Škofljico in Igom, na katerih živi populacija barjanskega okarčka, se zaradi prilagojene pozne košnje vztrajno zaraščajo z navadno krhliko. Ker krhlika tvori zelo goste sestoje, bi ti lahko z zasenčenjem površine onemogočili rast trav in šašev, s katerimi se hranijo gosenice metulja. Zaradi občutljivosti habitata krhliko odstranjejemo ročno. Izpulimo jo skupaj s koreninami, da preprečimo njeno ponovno izrast. Za tako delo sta še vedno najbolj zanesljiva kramp in pulilnik manjših dreves – ekstraktigator.  Delam nam ne zmanjka, saj krhlika močno in intenzivno odganja iz panjev in se vedno znova obnavlja.

Krhlika je za naše območje avtohtona samonikla vrsta, na območju Združenih držav Amerike pa je invazivna vrsta. Od drugih invazivnih vrst jo loči njena sposobnost kolonizacije, ki ni odvisna od poškodb tal, na primer zaradi gradnje ali kmetijstva. Številne invazivne rastlinske vrste (npr. kovačniki, japonski dresnik itd.) potrebujejo motnje tal ali odkrita tla, da se ukoreninijo in postanejo vsiljivci, medtem ko krhlika tega ne potrebuje. Zaradi tega lahko ustvari populacije skoraj povsod, kjer je dovolj vlage. Kot mnoge invazivne grmovnice tudi krhliko raznašajo živali ali voda. Gosto listje in sposobnost hitrega zorenja  ji omogočata, da konkurira večini drugih nizko rastočih grmovnic, drevesnih sadik in zelnatih rastlin okoli sebe ter tako zmanjšuje biotsko raznovrstnost nekaterih najpomembnejših mokrišč in mladih gozdov.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija