Opravili terenske oglede jarkov, predvidenih za čiščenje
ponedeljek, 30. september 2019

Ljubljansko barje, eno biotsko najpestrejših območij v Sloveniji, je s svojo dejavnostjo skozi tisočletja sooblikoval človek. Predvsem zaradi spremembe v kmetijski rabi pa se je stanje številnih vrst in njihovih habitatov na tem območju v zadnjih desetletjih poslabšalo. Ena od vrst, ki so zaradi neugodnega stanja vključene v projekt PoLJUBA, je kačji pastir koščični škratec.


V Sloveniji je koščični škratec uvrščen na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta. Glavni dejavnik njegovega ogrožanja na Ljubljanskem barju je neustrezno vzdrževanje vodnih jarkov ter intenzivna kmetijska praksa (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, zlasti na površinah v bližini vodnega okolja). Običajna obnova daljših odsekov jarkov s popolno odstranitvijo vse obrežne in vodne vegetacije ter substrata, v katerem živijo ličinke, uniči celotno populacijo v posameznem kanalu.

Koščičnemu škratcu sicer ustrezajo osončeni jarki s tekočo vodo, zato vrsto ogroža tudi opuščanje vzdrževanja jarkov in njihovo zaraščanje. Za ohranjanje vrste je nujno čiščenje odvodnikov in hkrati vzdrževanje različnih sukcesijskih faz. V okviru projekta PoLJUBA bomo zato izvedli usmerjeno obnovo posameznih odsekov jarkov, bodisi s košnjo obrežne vegetacije, sanitarnim posekom grmovja ali s strojnim čiščenjem brega in struge.

V zadnjih dveh tednih smo z zunanjim izvajalcem, podjetjem Hidrotehnik d.d., in njegovim podizvajalcem, Centrom za kartografijo favne in flore, opravili terenske oglede predlaganih odsekov jarkov, na katerih bomo izvedli ukrepe za obnovo habitatov koščičnega škratca. Dela se bodo pričela izvajati po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in bodo skladno z določili Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje potekala zimskem času v letih 2020 in 2021. Več o koščičnem škratcu in predvidenih delih na Ljubljanskem barju lahko preberete v poročilu Popis stanja koščičnega škratca (Coenagrion ornatum) na Ljubljanskem barju (povezava do poročila), ki so ga pripravili na Centru za kartografijo favne in flore.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija