Ob nekaterih jarkih, v katerih živi koščični škratec, odstranjujemo vegetacijo in s tem preprečujemo zaraščanje. foto: arhiv KPLB

V okviru projekta PoLJUBA letošnjo zimo nadaljujemo z izvajanjem ukrepov za obnovo habitatov koščičnega škratca na Ljubljanskem barju
petek, 5. februar 2021

Koščični škratec (Coenagrion ornatum) je redka vrsta enakokrilega kačjega pastirja, ki je pri nas najpogostejša ravno na Ljubljanskem barju. Eno glavnih groženj zanj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli.

V preteklosti je koščični škratec naseljeval počasi tekoče in plitve potoke, povirja in barja, ki pa jih je človek s svojo dejavnostjo večinoma uničil. Nadomestni življenjski prostor je tako našel v jarkih in kanalih spodobnimi razmerami, ki jih je ustvaril človek.

Običajna obnova dolgih odsekov jarkov s popolno odstranitvijo vse obrežne in vodne vegetacije ter substrata, v katerem živijo ličinke, je lahko za lokalne populacije koščičnega škratca uničujoča. Po drugi strani pa se številni jarki na Ljubljanskem barju zaradi opustitve vzdrževanja zaraščajo in postajajo neprimeren življenjski prostor za koščičnega škratca. Zanj je ključno čiščenje odvodnikov, hkrati pa prisotnost jarkov v različnih sukcesijskih fazah na manjših območjih.

V sodelovanju z zunanjim izvajalcem Hidrotehnik d.d. in pod nadzorom strokovnjaka za kačje pastirje iz Centra za kartografijo favne in flore zato obnavljamo krajše odseke jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso bili več primeren življenjski prostor za koščičnega škratca. Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, pa bo zunanji izvajalec opravil košnjo ter redčenje obrežne vegetacije, s čimer bomo zagotovili primerno osončenost jarkov ter preprečili nadaljnje zaraščanje.

V okviru projekta bomo skupno strojno obnovili 6 km jarkov, košnjo ter odstranjevanje lesne zarasti pa bomo izvedli na 9 km jarkov, s čimer želimo povečati število primernih habitatov za koščičnega škratca ter s tem okrepiti njegovo populacijo na Ljubljanskem barju.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija