-
Navigacija
s tipkovnico
Druga polovica meseca junija je čas, ko lahko na nekaterih vlažnih travnikih na jugovzhodnem delu Ljubljanskega barja opazujemo enega najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi, barjanskega okarčka. V obliki metulja živijo le približno 10 dni. Predstavniki vrste so razmeroma slabi letalci, zato v svojem življenju le redko zapustijo travnik, na katerem so se izlegli iz bube.
Ljubljansko barje z okolico je edino območje, kjer najdemo predstavnike vlagoljubnega ekotipa barjanskega okarčka. Vrsta je sicer do leta 1990 raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 pa je bila najdena le še na njegovem jugovzhodnem delu. Med leti 2001 in 2014 se je površina življenjskega prostora vrste zmanjšala za več kot 80 %.
Za zagotavljanje preživetja barjanskega okarčka bomo v času trajanja projekta PoLJUBA s primerno košnjo in dosejevanjem avtohtonega semena izboljšali ali ponovno vzpostavili površine ustreznega habitatnega tipa za njegov obstoj. Zaradi hitrega upada številčnosti osebkov v populaciji pa smo v letošnjem letu pričeli tudi z laboratorijskim gojenjem osebkov.
V okviru izvedbe naloge »Povečanje velikosti populacije in izboljšanje stanja ohranjenosti vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus) na Ljubljanskem barju s suplementacijo in reintrodukcijo osebkov« je strokovnjakinja za metulje, dr. Tatjana Čelik (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), v letošnjem letu iz narave odvzela 6 samic, ki so jajčeca namesto v naravo izlegle v gojilnico. Iz jajčec so se v začetku julija pričele izlegati prve gosenice, ki bodo v gojilnici preživele vse do konca meseca maja 2020, nato pa jih bomo v obliki bub prenesli v njihovo naravno okolje.
Ker so gojilnice dobro založene s hrano in maksimalno zaščitene pred potencialnimi mehanskimi vplivi, naglim nihanjem temperature in vlage, pa tudi pred plenilci, osebkom vse do preobrazbe v metulje zagotavljamo najboljše možnosti za preživetje. Laboratorijsko vzgojene osebke nameravamo ponovno naseliti na eno od območij razširjenosti, od koder je vrsta nedavno izginila, obogatili pa bomo tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga. Gojenje bomo za zagotovitev trajnih rezultatov po enakem postopku ponovili tudi v prihodnji sezoni.