Koščični škratec je vrsta počasi tekočih plitvih potokov, povirij in barij z zmerno do močno razvito vegetacijo ki ne dela preveč sence – rad ima sonce in dokaj toplo vodo. Naseljuje tudi jarke in kanale, v katerih so se ustvarili podobni pogoji. foto: Matjaž Bedjanič

Koščični škratec (Coenagrion ornatum)

Kačji pastir koščični škratec je eden od petih vrst rodu škratcev, ki živijo v Sloveniji. Z izjemo travniškega škratca (Coenagrion puella), ki je ena najpogostejših vrst kačjih pastirjev v Sloveniji, so vrste škratcev ogrožene in uvrščene na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije. Koščični škratec je ena slabše poznanih vrst v Sloveniji, pa tudi v Evropi.

Koščični škratec je vrsta počasi tekočih plitvih potokov, povirij in barij z zmerno do močno razvito vegetacijo, ki ne dela preveč sence – rad ima sonce in dokaj toplo vodo. Naseljuje tudi jarke in kanale, v katerih so se ustvarili podobni pogoji. Domnevamo lahko, da je kanale naselil na območjih, kjer je že živel, primarni habitati pa so bili uničeni.

Ljubljansko barje velja za najpomembnejše območje razširjenosti koščičnega škratca v Sloveniji – tukaj živi največja populacija te vrste pri nas. Glavni habitat vrste na tem območju je mreža melioracijskih kanalov in jarkov, ki so v različnih sukcesijskih stopnjah. To omogoča koščičnemu škratcu naselitev zanj najprimernejših.

Samice odlagajo jajca v podvodne dele rastlin z nekoliko mehkejšim steblom. Iz njih se razvijejo ličinke, ki živijo v bližini dna med podvodnim rastlinjem. Odrasle osebke je mogoče opazovati od sredine maja, pa vse do konca julija. So slabi letalci in se večinoma zadržujejo na majhnem območju v bližini razmnoževalnega habitata.

Gosta razrast obrežne vegetacije, ki popolnoma zakrije vodno površino in jo zasenči, koščičnem škratcu ne ustreza, saj okolje ni primerno za razmnoževanje. V sekundarnih habitatih (kanali in jarkih sredi strukturno osiromašene kulturne krajine) k uspevanju vrste pripomorejo visokostebelni travniki in grmičevje v okolici.