-
Navigacija
s tipkovnico

Kačji pastir koščični škratec je eden od petih vrst rodu škratcev, ki živijo v Sloveniji. Z izjemo travniškega škratca (Coenagrion puella), ki je ena najpogostejših vrst kačjih pastirjev v Sloveniji, so vrste škratcev ogrožene in uvrščene na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije. Koščični škratec je ena slabše poznanih vrst v Sloveniji, pa tudi v Evropi.
Koščični škratec je vrsta počasi tekočih plitvih potokov, povirij in barij z zmerno do močno razvito vegetacijo, ki ne dela preveč sence – rad ima sonce in dokaj toplo vodo. Naseljuje tudi jarke in kanale, v katerih so se ustvarili podobni pogoji. Domnevamo lahko, da je kanale naselil na območjih, kjer je že živel, primarni habitati pa so bili uničeni.
Ljubljansko barje velja za najpomembnejše območje razširjenosti koščičnega škratca v Sloveniji – tukaj živi največja populacija te vrste pri nas. Glavni habitat vrste na tem območju je mreža melioracijskih kanalov in jarkov, ki so v različnih sukcesijskih stopnjah. To omogoča koščičnemu škratcu naselitev zanj najprimernejših.
Samice odlagajo jajca v podvodne dele rastlin z nekoliko mehkejšim steblom. Iz njih se razvijejo ličinke, ki živijo v bližini dna med podvodnim rastlinjem. Odrasle osebke je mogoče opazovati od sredine maja, pa vse do konca julija. So slabi letalci in se večinoma zadržujejo na majhnem območju v bližini razmnoževalnega habitata.
Gosta razrast obrežne vegetacije, ki popolnoma zakrije vodno površino in jo zasenči, koščičnem škratcu ne ustreza, saj okolje ni primerno za razmnoževanje. V sekundarnih habitatih (kanali in jarkih sredi strukturno osiromašene kulturne krajine) k uspevanju vrste pripomore visoko steblikovje in grmičevje v okolici.
Na Ljubljanskem barju sta glavna dejavnika ogrožanja vrste neustrezno vzdrževanje vodnih jarkov ter intenzivna kmetijska praksa (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev) na površinah v bližini vodnega habitata.
Običajna obnova daljših (kilometrskih) odsekov jarkov s popolno odstranitvijo vse obrežne in vodne vegetacije ter substrata, v katerem živijo ličinke, lahko pobije celotno populacijo v posameznem kanalu. Po drugi strani pa se številni jarki več ne obnavljajo in se na celotnem barju prekomerno zaraščajo. S tem postanejo neprimerni za koščičnega škratca.
Potrebno je vzdrževanje različnih faz zaraščanja jarkov za odvodnjavanje in čiščenje tistih odsekov jarkov, ki so pretirano zaraščeni (popolna osenčenost). Z mozaičnim obnavljanjem jarkov, pri čemer v posameznem letu očistimo le posamezen odsek, preprečujemo njihovo zaraščanje, hkrati pa omogočamo preživetje živalskih vrst, ki v njem domujejo.
Z mozaičnim obnavljanjem jarkov (v posameznem letu očistimo le posamezen odsek) preprečujemo njihovo zaraščanje, hkrati pa omogočamo preživetje živalskih vrst, ki v njem domujejo. Obnova jarkov je dovoljena med 30. 9. in 15. 3.
Živopisane kačje pastirje ob vodnih telesih najlažje opazujemo v vročih sončnih dneh. Pri opazovanju nam bo v pomoč daljnogled in določevalni ključ.
Z ustreznim gospodarjenjem bomo izboljšali habitat vrste na skupno 5 ha. Na 20 območjih celotnega Ljubljanskega barja bomo v dolžini cca. 500 m obnovili kanale z obrežno vegetacijo in širino 5 m, s čimer bomo dosegli povezljivost med populacijami vrste na Ljubljanskem barju.
Identificirali bomo odseke jarkov, ki bi bili primerni za obnovo in so hkrati v bližini obstoječih populacij. Preverili bomo stanje habitata na vseh znanih najdiščih vrste in izbrali območja, kjer bomo okvirno obnovili po 300 m jarkov s posegom v vodni del in 200 m s posegi v njihov obrežni del. Ciljna obnova se bo izvajala le na tistih jarkih, kjer so ukrepi za koščičnega škratca nujno potrebni. Jarke, ki so v slabem stanju, bomo primerno vzdrževali.
V projektu bomo tako vrsti omogočili dolgoročno preživetje na območju. Z obnovo habitata bomo dolgoročno vzpostavili nova populacijska jedra, od koder bo možna kolonizacija novih jarkov.