Na obisku pri strašničinem mravljiščarju

petek, 20. julij 2018

V juliju in avgustu lahko na travnikih, kjer uspeva zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), opazujemo enega najbolj nenavadnih prebivalcev Ljubljanskega barja. Gre za metulja strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius), ki na prvi pogled morda posebej ne izstopa iz pisane zbirke letečih prebivalcev cvetočih travnikov, je pa njegov razvojni krog v živalskem kraljestvu prav gotovo med bolj neobičajnimi.

---

Samice strašničinega mravljiščarja svoja jajčeca odlagajo v cvetne glavice zdravilne strašnice. Po enem tednu se iz jajčec izležejo gosenice. Sprva jedo razvijajoča se semena, po približno enem mesecu pa padejo na tla. Takrat začnejo proizvajati poseben kemični izloček (feromon), ki »diši« zelo podobno kot ličinke mravelj rdečk (Myrmica sp.).

Gosenica tako preslepi kolonijo mravelj, da jo odnesejo v svoje mravljišče, tam pa se nato vse do pomladi hrani z njihovim zarodom. V mesecu juniju se gosenice metulja v mravljišču zabubijo. Ko se iz bube izleže odrasel metulj, ta ne more več preslepiti mravelj, zato mora čim prej zleteti iz mravljišča. V nasprotnem primeru namreč sam postane plen.

V začetku tedna smo si na terenu ogledali del življenjskega prostora strašničinega mravljiščarja na Ljubljanskem barju. Sezona za opazovanje odraslih metuljev je več kot ustrezna, zato smo jih na travnikih v okolici Bevk našli brez večjih težav. Opazili smo tudi osebke, ki so na krilih nosili zaporedno številko. Na zahodnem delu Ljubljanskem barju namreč poteka ocenjevanja številčnosti populacije. Številčnost ocenjujemo na osnovi metode lova, označitve in ponovnega ulova, kar pomeni, da ulovljene osebke označimo (s številko na spodnji strani krila), nato pa tekom ponovnih poskusov ulova spremljamo, kolikokrat jih ujamemo v našo mrežo. S pomočjo izračuna lahko zelo natančno določimo, kako velika je populacija posamezne vrste na nekem območju.

Strašničin mravljiščar je ogrožena vrsta, ki jo Evropi pravno varujeta Habitatna Direktiva in Bernska konvencija. V Sloveniji so vrsta in njeni življenjski prostori zakonsko zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Za namene ohranjanja tega metulja bomo v okviru projekta PoLJUBA odkupili in primerno vzdrževali vsaj 12 hektarov zemljišč.