-
Navigacija
s tipkovnico
Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska krožna tematska pot – Pot med jelšami, ki te popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Peš jo prehodiš v uri in pol, primerna pa je tudi za vožnjo s kolesom.
Ustaviš se lahko na osmih postajah in pokukaš v svet pestrosti življenja na Ljubljanskem barju. Vsaka postaja je opremljena tudi s QR kodami, preko katerih so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja.
Navodila za dostop do izhodišča Poti med jelšami.
Do Poti med jelšami boš najlažje prišel z mestnim avtobusom številka 9, smer Barje P+R. Iz središča mesta (Konzorcij) do končne postaje (Barje P+R) boš potreboval približno 10 minut, z glavne avtobusne in železniške postaje (postaja Kolodvor) pa še 5 minut več. Če se boš pripeljali z avtomobilom, je v neposredni bližini avtocestnega obroča pri izvozu številka 34 (Ljubljana Center) ob končni postaji mestnega avtobusa parkirišče Barje P+R. Od tam je samo še varen »skok« čez avtocesto in že si na izhodišču poti.
Dolžina poti od P+R Barje do izhodišča Poti med jelšami je 750 m, kar ti bo vzelo slabih 10 min.
Na pragu glavnega mesta, Ljubljane, se razprostira mokrotna ravnica, Ljubljansko barje. Ljudje smo s svojimi neutrudnimi posegi močno spremenili nekdanji videz in funkcijo Ljubljanskega barja, ki skriva bogastvo številnih rastlin in živali. Zaradi naravnih danosti je pomembno za ohranjanje ogroženih vrst in njihovih življenjskih okolij in s tem uvrščeno med območje Natura 2000.
V plitvih stoječih ali počasi tekočih vodah lahko ob toplih sončnih dnevih opaziš prebivalko Ljubljanskega barja. Prepoznaš jo po drobnih rumenih pegah in temnorjavem telesu, na hrbtu pa »nosi skledo«, ki varuje njeno telo.
Majhen spreten letalec, čigar telo je modro-črne barve, med aprilom in julijem nadzira zračni prostor nad jarki s počasi tekočo, plitvo vodo in nizkim obvodnim rastlinjem. Njegov plenilski značaj bo poskrbel, da v okolici ne bo preveč nadležnih žuželk. Nekateri ga skupaj z njegovim sorodstvom povezujejo s številnimi vražami, po drugi strani pa veljajo za bitja z zdravilnimi lastnostmi.
V senci veličastnega hrastovega drevesa, ki zagotavlja zavetje in dom številnim vrstam, boš v pozno pomladanskih in zgodnje poletnih dneh morda zaznal sladkoben vonj po marelicah. Posebno vonjavo oddajo samci hroščev, da z njo privabijo samice ter poskrbijo za nadaljevanje vrste.
Si v toplejših mesecih na sprehodu po Ljubljanskem barju že kdaj zaslišal kukavici podobno oglašanje »u-u-u«, ki prihaja iz luže ali manjšega jarka? Gre za plašno dvoživko, ki po videzu spominja na krastačo. Če se ji boš približal dovolj tiho, boš lahko opazoval njeno bradavičasto kožo, ki se popolnoma zlije z blatno okolico ter zenice prav posebne oblike.
Transport hrane, različnih proizvodov in potovanja ljudi po celem svetu so glavni vzroki za širjenje tujerodnih vrst. Ker v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov, nekatere od njih postanejo invazivne in pričnejo ogrožati obstoj domorodnih vrst. Invazivne rastlinske vrste pogosto tvorijo goste sestoje, sestavljene iz ene same vrste. Ali kakšno prepoznaš in jo znaš tudi poimenovati?
Na mokrotnih travnikih najdejo svoj dom številne živalske vrste. Nekatere med njimi so pravi posebneži. Si v visoki travi že kdaj slišal oglašanje, ki spominja na brušenje kose? Gre za skrivnostno ptico, ki gnezdi sredi travnika. Prostor si deli z metuljem, katerega gosenica pretenta mravlje, da jo le-te odnesejo v svoj dom in zanjo skrbijo celo zimo!
Na mokrotnih travnikih Ljubljanskega barja lahko že v mesecu marcu spočijete svoje oči ob pogledu na vijolično preprogo cvetočih močvirskih logaric, katerim kmalu sledijo še druge pisane cvetlice, ki privabljajo različne žuželke in predstavljajo varno zavetje številnim živalskim vrstam.