Hribski urh (Bombina variegata)

Hribski urh je majhna največkrat do 5 cm velika, žabi podobna dvoživka. Po hrbtni strani je obarvan sivo do olivnozeleno s temnimi pikami. Koža na hrbtu je zaradi številnih kožnih žlez s črnimi trni na otip hrapava. Trebuh ima rumen do oranžen s temnimi lisami, katerih vzorec je pri vsakem osebku specifičen. Zenice so značilne srčaste oblike.

Razširjen je po vsej Sloveniji in naseljuje primerne habitate vse do gozdne meje. Razmnožuje se predvsem v nestalnih vodnih telesih z velikim nihanjem vodostaja (mlake, kolesnice, jarki, mrtvice, plitve gramoznice in nižinski poplavni travniki) v katerih ni rib. Večino leta tam tudi živijo. Prezimijo na bližnjem travniku ali gozdu kjer se zavlečejo pod kamenje, korenine ali odpadel organski material. V povprečju v naravi živijo 12 let, lahko pa jih dočakajo tudi do 20.

Paglavci hribskih urhov se hranijo z algami in bakterijami, ki preraščajo podlago iz katere jih strgajo. Odrasli pobirajo majhne nevretenčarje iz vodne gladine, saj za razliko od žab jezika ne morejo iztegniti iz ust.

Obdobje parjenja pri hribskem urhu traja od aprila do avgusta. Samci se oglašajo z značilnim »uu-uu-uu«, po čemer je vrsta dobila ime. Z oglašanjem privabljajo samice, med tem ko lebdijo na vodni gladini. Samec godni samici zleze na hrbet ter se je oklene. Med tem ko samica odlaga jajca, jih samček sproti oplaja. Mrest je v več majhnih skupinah s po dvobarvnimi 15-30 jajci, ki so med sabo povezane in pritrjene na rastlinje. Sivo-rjavkasti paglavci se iz jajc izležejo v 2-3 dneh.

Najbližji sorodnik hribskega urha je nižinski urh, ki je pri nas razširjen le v subpanonskem delu države. Na območjih, kjer sta prisotni obe vrsti, lahko prihaja do križanja.

Hribski urh je pri nas zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah ter uvrščen na Rdeči seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kot ranljiva (V) vrsta, poleg tega je tudi del omrežja NATURA 2000.