Do izboljšanja stanja populacije močvirske sklednice tudi z izlovom tujerodnih želv
sreda, 4. december 2019

Znano je, da imajo tujerodne vrste negativen vpliv na biodiverziteto. Najočitnejši vpliv tujerodnih vrst želv je, da z našo edino domorodno vrsto sladkovodne želve, močvirsko sklednico (Emys orbicularis), tekmujejo za vire. Vplivajo lahko na populacije njenih plenskih vrst (npr. nevretenčarjev, rib, dvoživk in plazilcev), prenašajo pa tudi različne bolezni.


Obvladovanje in odstranjevanje tujerodnih vrst želv v naravnih okoljih je potrebno tako z vidika ohranjanja močvirske sklednice, kot tudi z vidika ohranjanje biodiverzitete vodnih ekosistemov.

V Sloveniji je najpogostejša vrsta tujerodne želve okrasna gizdavka (Trachemys scripta), od katere se najpogosteje pojavljata podvrsti rumenovratka (T. scripta scripta) in rdečevratka (T. scripta elegans). Naši izvajalci, Center za kartografijo favne in flore, pa so pri izlovu pričakovali tudi pojavljanje nekaterih drugih tujerodne vrste vodnih želv, ki so kupcem na voljo v trgovinah z malimi živalmi, npr. navadno okrasnico (Pseudemys concinna), nelsonijevo okrasnico (Pseudemys nelsoni), lažno zemljevidarko (Graptemys pseudogeographica) ali kitajsko trikrempljičarko (Pelodiscus sinensis).

Izlov je potekal z vodnimi pastmi (vršami), v nekaterih primerih pa z vodno mrežo oz. roko. V letu 2019 je bil izveden na 6 območjih, skupno je bilo iz narave odstranjenih 13 osebkov. Vse izlovljene želve so bile okrasne gizdavke. V projektu PoLJUBA načrtujemo izlov skupno najmanj 50 osebkov tujerodnih želv.

Več o poteku izlova v letu 2019 lahko preberete v drugem delnem poročilu Izlov tujerodnih vrst želv iz območja Natura 2000 Ljubljansko barje.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija