Populacije travniških ptic med procesom obnove travnikov na NRIM

četrtek, 21. september 2023

Glavni projektni cilj na Naravnem rezervatu Iški morost je bila borba proti invazivnim rastlinam, kot sta zlata rozga in krhlika. Te so se pred pričetkom izvajanja rigidnih mehanskih ukrepov razraščale praktično po celotnem rezervatu, ponekod tudi v večhektarskh monokulturah. Naravovarstveno pomembne travniške površine so hitro propadale, celo izginile, z njimi vred pa travniške ptice.

Sprejeli smo dejstvo, da če želimo na dolgi rok ohranjati ogrožene travniške ptice, moramo revitalizirati travnike. Četudi bo proces trajal več let in ukrepi zatiranja ne bodo prizanesli pticam gnezdilkam (npr. tudi do 4-kratna košnja s spravilom letno, 4 leta zapored).

Ukrep večkratne košnje letno se je v borbi proti invazivkam izkazal za uspešnega, saj se je pokrovnost zlate rozge zmanjšala za kar 80 %. Na ta račun pa so ponovno vzklile značilnice mokrotnih travnikov, habitat je bistveno pridobil na naravovarstveni vrednosti.

Kakšne posledice pa so imeli ti ukrepi na populacije travniških ptic v rezervatu? Na kratko: ptice so jo, vsaj na videz, odnesle mnogo bolje od pričakovanj. Vendar ne po naključju. Skrbno načrtovanje in izvajanje košnje ter iskanje in ohranjanje gnezd na območjih načrtovane majske košnje bi lahko izpostavili kot omilitvena ukrepa. Izpostaviti pa moramo tudi »izravnalni« ukrep renaturacije opuščenih površin, ki smo jih »pretvorili« v naravovarstveno pomembne ekstenzivne mokrotne travnike.  Torej, ne le da smo uspeli pticam bistveno izboljšati kakovost habitata z zatiranjem zlate rozge in krhlike na ca. 36 ha, ustvarili smo jim tudi 7 ha povsem novih travnikov. Dejstvo, ki je oziroma bo v uteho tako pticam kot nam.

Grafični podatki za posamezno ptičjo vrsto ter širša diskusija na obravnavano temo so dostopni v Spremljanje vpliva ukrepov revitalizacije in renaturacije mokrotnih travnikov na gnezdilke Naravnega rezervata Iški morost.