Ekstenzivni travnik foto: A. Seliškar

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki so travniki na zmerno hranljivih tleh, ki so košeni enkrat ali dvakrat (izjemoma trikrat) letno. Rastejo na propustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih tleh. Nekatera rastišča so lahko tudi občasno poplavljena.

V sestojih prevladujejo visoke trave: visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), travniška latovka (Poa pratensis), navadna pasja trava (Dactylis glomerata), travniška bilnica (Festuca pratensis) in volnata medena trava (Holcus lanatus). Poleg teh na travnikih najdemo tudi številne pisano cvetoče rastline, med njimi plazečo zlatico (Ranunculus repens), kukavičjo lučco (Lychnis flos-cuculi), navadnega jajčarja (Leontodon hispidus), zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), njivsko grabljišče (Knautia arvensis), okroglolistno pijavčnico (Lysimachia nummularia) in črno deteljo (Trifolium pratense).

Dejavniki ogrožanja

Tovrstne travnike ogroža prekomerno gnojenje, izsuševanje in preoravanje v njive. Prav tako izgube povzroča opuščanje košnje. V fazi zaraščanja se lahko razširijo določene vrste kot npr. navadna šašulica (Calamagrostis epigejos) ali pa invazivne tujerodne vrste, ki jih je nato težko odstraniti. Večja pogostnost košnje lahko močno spremeni vrstno sestavo, poleg tega pa je potrebno dodatno gnojenje in apnenje.

Tudi baliranje pokošene trave je pomemben dejavnik, ki je močno spremenil te rastlinske združbe, saj omogoča zgodnejšo košnjo in večje število odkosov. Poleg tega se pri tem s travnika odstrani semena pokošenih rastlin.

Priporočeno ravnanje

Za ohranjanje nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov je potrebno preprečiti presežen vnos hranil v tla. Potrebno je preprečevati intenzifikacijo kmetijstva oz. spreminjanje površin v intenzivno gojene travnike ali njive.

Pomembna je zmerna pogostnost košnje, saj večje število košenj pomeni siromašnejšo vrstno sestavo in predvsem prevladovanje trav v škodo zeli in metuljnic. Namesto pridelave travne silaže je primernejša pridelava sena.

Koristni nasvet
marec - avgust

Namesto pridelave travne silaže svetujemo pridelavo sena. Pridelava sena v času sušenja trave nevretenčarjem omogoči umik v travno rušo ali na sosednji travnik. Na travniku se na ta način uspešno obnovi tudi semenska banka. Poleg tega ovijanje bal v plastično folijo ustvarja znatno količino neuporabnih odpadkov.

Koristni nasvet

Pri košnji namenjamo posebno pozornost košnji robov, s čimer onemogočamo vdor invazivnih tujerodnih in grmovnih vrst (npr. vrbovje in krhlika) na travnik.

Več nasvetov

Aktivnosti v okviru projekta

Izvajali bomo ukrepe ohranjanja, izboljševanja in vzpostavljanja nižinskih ekstenzivnih travnikov – na površinah, ki bodo obsegale vsaj 45,6 ha. Za namene revitalizacije in renaturacije bomo odkupili najmanj 15 ha zemljišč.

S površin bomo odstranili tujerodne invazivne rastline in lesno zarast, ki se razrašča zaradi opustitve kmetijske rabe. Zemljišča bomo zasejali s semeni avtohtonih rastlin, ki jih bomo pridobili na primernih travnikih na projektnem območju.

Z ukrepi revitalizacije in renaturacije bomo reševali tudi problematiko zaraščanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami (kot so npr.: zlata rozga, japonski dresnik in žlezava nedotika), povečali krajinsko mozaičnost ter prispevali k večji biotski pestrosti projektnih območij, vključujoč številne zavarovane in ogrožene rastlinske (npr. močvirska logarica – Fritillaria meleagris in veliki poletni zvonček – Leucojum aestivum) ter živalske vrste (npr. močvirski cekinček – Lycaena dispar).

Na vseh kupljenih zemljiščih bomo opustili gnojenje, s tem pa pospešili proces vzpostavitve ekstenzivnega gojenega travnika. Košnja s primerno mehanizacijo bo opravljena enkrat ali večkrat letno (odvisno od zemljišča). Pokošena biomasa bo s travnika odpeljana po nekaj dneh, s čimer bomo omogočili umik živalim ter krepitev semenske banke.

Kjer bo potrebno, bo z opuščanjem ali sanacijo obstoječih terciarnih jarkov uravnavan nivo talne vode, kar bo omogočilo vzpostavitev želenega tipa travnika.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija