Pričeli smo z izlovom tujerodnih želv na Ljubljanskem barju
torek, 8. januar 2019

Tujerodne vrste imajo negativen vpliv na naravo in biodiverziteto. Pri želvah se negativen vpliv tujerodnih invazivnih vrst na domorodno močvirsko sklednico (Emys orbicularis) najočitneje kaže v tekmovanju za vire. 


Tujerodne vrste želv so lahko zaradi večje telesne velikosti kompeticijsko uspešnejše od nje, so tudi prenašalke bolezni, ki lahko prizadenejo tako močvirsko sklednico kot druge avtohtone vrste, pa tudi človeka.

Tujerodne želve s plenjenjem vplivajo tudi druge vrste v ekosistemu (plenjenje nevretenčarjev, rib, dvoživk in plazilcev). V Sloveniji je najpogostejša vrsta tujerodne želve popisana sklednica (Trachemys scripta), od katere se najpogosteje pojavljata podvrsti rumenovratka (T. scripta scripta) in rdečevratka (T. scripta elegans). V naravi jo najdemo po celotni Sloveniji, najpogosteje pa v bližini večjih naselij, saj največ želv v naravo izpustijo njihovi lastniki. Vrsta naseljuje jezera, ribnike, počasi tekoče vode in druga vodna telesa. Opažanja so znana iz celotnega območja Ljubljanskega barja.

Zaradi negativnega vpliva na močvirsko sklednico in preostalo avtohtono biotsko pestrost smo v okviru projekta PoLJUBA pričeli z odstranjevanjem osebkov invazivnih vrst želv iz narave. V letu 2018 smo izlovili 11 osebkov popisane sklednice. Želve v zimskem času mirujejo, zato bomo z odlovom nadaljevali spomladi 2019. V času trajanja projekta načrtujemo skupen odvzem najmanj 50 osebkov invazivnih tujerodnih vrst želv.

Več lahko preberete v prvem delnem poročilu Centra za kartografijo favne in flore z naslovom Izlov tujerodnih vrst želv iz območja Natura 2000 Ljubljansko barje.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija