-
Navigacija
s tipkovnico
Kosec je ptica selivka iz družine tukalic (Rallidae). Gnezdi v večjem delu Evrope in srednje Azije, prezimuje pa na območju južne in jugovzhodne Afrike. Na Ljubljanskem barju preživi le nekaj mesec od začetka maja do septembra.
Najbolj znan tip oglašanja kosca je značilni dvozložni napev samca “kreks-kreks”. Oglašajo se večinoma v nočnem času med začetkom maja in sredino julija. Najpomembnejša funkcija je privabljanje samic, manj pa označevanje teritorija. Z oglašanjem samec sporoča samici, da je našel primerno mesto za gnezdenje.
Ključni dejavnik za naselitev kosca je visoka in gosta travniška vegetacija. Največ koscev najdemo tako na travnikih v nižinah, ki so vsaj občasno poplavljeni. Najbolj primerni so vlažni in negnojeni travniki z brestovolistnim osladomn (Filipendula ulmaria) in zdravilno špajko (Valeriana officinalis) ter periodično poplavljeni travniki z rušnato masnico in visokim trpotcem (Deschampsio-Plantaginetum altissimae). Kosci na območju Ljubljanskega barja skozi celotno gnezditveno obdobje predvsem izbirajo predele z visoko in dovolj gosto vegetacijo.
Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse, populacija kosca na barju močno upada.
Pred 20 leti smo imeli na območju Ljubljanskega barja polovico vseh koscev v državi, letos (2018) pa je njihovo število rekordno nizko. Našteli smo le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let.
Vzroki za takšen drastičen upad so: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse (predvsem izsuševanje barja), preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov ter prezgodnja prva košnja, ki ji nato sledi še nekaj košenj. Posledično temu vsa koščeva legla propadejo in rezultat je zelo nesrečen graf populacije kosca na območju Ljubljanskega barja.
(Pre)zgodnja košnja je eden glavnih dejavnikov, ki negativno vplivajo na produktivnost populacij kosca in povzročajo hitro upadanje njegove številčnosti. Da bi preprečili uničenje koščevih gnezd, je priporočljivo odložiti čas prve košnje po 1. avgustu. S tem omogočimo uspešno izvalitev mladičev in njihovo rast do takrat, ko so sposobni pobegniti pred kosilnico.
Mladiči kosca se ves čas zadržujejo v zavetju visoke trave in kritja tudi ob nevarnosti ne zapustijo. Pomeni, da nikoli ne prečkajo že pokošenega travnika. Zaradi takšnega vedenja je košnja z roba parcele proti notranjosti za kosca in nekatere druge travniške ptice lahko pogubna. Koscem prijazna načina košnje sta košnja od sredine travnika navzven in košnja z ene strani travnika proti drugi. Omenjena načina košnje dajeta pticam veliko več možnosti za preživetje.
Zgodnja košnja lahko uniči gnezda travniških ptic in njihove mladiče, ki še niso sposobni leteti. Da to preprečimo, je priporočljivo odložiti čas prve košnje v poletje po 1. avgustu. S tem omogočimo uspešno izvalitev mladičev in njihovo rast do takrat, ko so sposobni pobegniti pred kosilnico.
Koscem prijaznejša načina košnje sta košnja od sredine travnika navzven in košnja z ene strani travnika proti drugi. Omenjena načina košnje dajeta pticam veliko več možnosti za preživetje.
Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje zavarovanega območja, kjer bomo skušali obnoviti pomembni življenjski prostor te močno ogrožene travniške ptice.
To bomo dosegli s prilagojeno košnjo in spravilom, odstranjevanjem krhlike, ročnim odstranjevanjem grmičevja ter zatiranjem invazivne zlate rozge (Solidago canadensis sp.).
Samo kakovost travnikov bomo izboljšali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo osuševalne jarke opremili z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva pomembna cilja: veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) ter povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umikom zapornic). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (naprav za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.
Na takšen način bomo hkrati pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh.