Močvirska sklednica je naša edina avtohtona sladkovodna želva. foto: Arhiv KPLB

Močvirska sklednica (Emys orbicularis)

Močvirska sklednica je naša edina avtohtona želva celinskih voda. Njen življenjski prostor so predvsem stoječe ali počasi tekoče vode, ki jih obdajajo z rastlinjem obrasli bregovi. Večino dneva preživijo v vodi, ob toplih dneh pa se sončijo na izpostavljenih mestih. Opazujemo jih lahko na podrtih drevesih, blatnih otočkih ali na skalah sredi vode. So izredno plahe in se že ob najmanjšem znaku za preplah poženejo v vodo.

Prepoznamo jih po temno rjavo obarvanem telesu in drobnih rumenih pegah, ki so posejane po vsem telesu, vključno z oklepom. Pri starejših živalih pege na oklepu lahko postanejo manj izrazite. Oklep je sicer razmeroma okrogel in visok. Njegova oblika spominja na skledo, po čemer je želva dobila ime.

Pri osebkih iz slovenskih populacijah oklep redko preseže dolžino 20 cm. Odrasle samice lahko pri nas dosežejo težo približno 1 kg. Samci so manjši in imajo daljši rep. V nasprotju z rumeno obarvanimi šarenicami pri samicah, so te pri samcih rdeče-rjave barve.

Močvirska sklednica je prehranski oportunist. Pleni vodne nevretenčarje, paglavce, žabe, polže, majhne kače, ribje mladice in podobno. Hrani se tudi z mrhovino. Mladiči močvirske sklednice jedo predvsem rastlinsko hrano.

Za odlaganje jajc izbirajo suha topla mesta s peščeno podlago, kjer izkopljejo kotanjo in vanjo odložijo 3 do 12 mehko lupinastih jajc bele barve, ki na zraku hitro otrdijo. Po 2 do 3 mesecih se izležejo mlade želve z oklepom velikim največ 2 cm. Mlade želve so takoj samostojne. V primeru hladnega vremena lahko prezimijo v gnezdu.

Na Ljubljanskem barju se sklednice pojavlja v vseh primernih vodotokih, v večjem številu pa se pojavljajo v ribnikih v Dragi pri Igu in v sistemu kanala Curnovec pri Gmajnicah. Neugodna je starostna sestava populacije, saj prevladujejo starejši osebki. V Sloveniji močvirsko sklednico poleg Ljubljanskega barja najdemo še v Beli Krajini, Sečovljah, mrtvicah Save in Mure in še kje.

Gre za ogroženo vrsto, uvrščeno v rdeči seznam tako na evropskem (IUCN; potencialno ogrožena vrsta) kot tudi slovenskem nivoju (prizadeta vrsta). Vrsta je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. V evropski Direktivi o habitatih jo najdemo v prilogi II (vrste katerih habitat je treba varovati) in v prilogi IV (strogo varovane vrste). Njeno stanje ohranjenosti je neugodno.

Dokumentarna oddaja Želve v Sloveniji (brezplačen ogled, potrebna prijava)

Močvirska sklednica v oddaji o živalih in ljudeh

Dejavniki ogrožanja

Močvirska sklednica je ena najbolj ogroženih vrst plazilcev v Sloveniji. Ogroža jo predvsem uničevanje in izsuševanje življenjskega prostora. Močvirska sklednica je neobhodno vezana na vodna bivališča, vendar za uspešno razmnoževanje potrebuje tudi primerne površine na kopnem. Jajca pogosto odlaga na suha in osončena mesta v peščenih tleh. Kadar si gnezdo izkoplje na njivi, mu preti nevarnost uničenja (uporaba težke mehanizacije, ki uniči jajca).

Veliko nevarnost močvirski sklednici predstavlja tudi promet. Ogrožene so predvsem mlade živali, ki po izleganju iščejo primerno vodno telo. Na cesto odrasle želve zaidejo v času parjenja, za samice pa je nevarna tudi pot do mesta odlaganja jajc.

V zadnjih letih jo močno ogrožajo druge vrste želv, prisotne v naravnem okolju. Gre za invazivne vrste, ki so svoje življenje najverjetneje začele kot domači ljubljenčki, lastniki pa so se jih nato naveličali in jih izpustili v bližnjo mlako. Najbolj pogosti med njimi sta rdečevratka (Trachemys scripta elegans) in rumenovratka (Trachemys scripta scripta). Tujerodne želve z močvirsko sklednico tekmujejo za življenjski prostor, mesta za sončenje in hrano. Lahko so prenašalec različnih bolezni, ki vplivajo na upad populacije močvirske sklednice.

Priporočeno ravnanje

Potrebno je ohranjanje mokrišč in znanih gnezdišč s prilagojenim načinom obdelave tal. Čiščenje odvodnih kanalov naj se izvede čim bolj zgodaj v sezoni (npr. septembra, ko so želve še aktivne). V mesecu maju in juniju, ko je migracijska aktivnost sklednice največja, je potrebna dodatna previdnost pri vožnji v bližini vodnih teles. Zelo pomembno je, da v naravo ne izpuščamo tujerodnih vrst želv.

Koristni nasvet

Hišni ljubljenčki, ki se jih lastniki naveličajo, ne sodijo v naravo. Pri odločitvi za nakup želve se moramo zavedati njene dolgoživosti. V primeru, da zanjo ne moremo več skrbeti, ji moramo poiskati novega lastnika. Z izpustom v bližnjo mlako povzročimo nepopravljivo škodo domorodnim vrstam.

Koristni nasvet
marec - avgust

V maju in juniju, ko se močvirske sklednice parijo, samice pa kmalu za tem odlagajo jajca, je njihova migracijska aktivnost vrste največja. Previdnost pri vožnji po cestah v bližini vodnih teles zato ne bo odveč.

Več nasvetov

Aktivnosti v okviru projekta

Na celotnem projektnem območju bomo vzpostavili niz novih habitatov primernih za vrsto in zagotovili njihovo primerno upravljanje. S tem bomo zagotovili povezljivost populacij močvirske sklednice na Ljubljanskem barju in omogočili povečanje njihove številčnosti. Ker je uspešnost gnezdenja in preživetje mladičev na obdelanih njivah skoraj ničelna (povozi, oranje), se populacija stara. Na vseh območjih, kjer bomo vzpostavili nove vodne habitate, bomo ob njih vzpostavili tudi primeren habitat za odlaganje jajc.

Na celotnem območju Ljubljanskega barja bomo tako tekom projekta vzpostavili vsaj 25 novih območji, ki bodo primerna za močvirsko sklednico.

Odkupili bomo 25 manjših parcel v skupni površini 7 ha. Na njih bomo skopali manjše mlake ali razširili obstoječe jarke. Z izkopanim materialom bomo lokalno dvignili teren, ki bo sklednicam na razpolago za odlaganje jajc. Ker bodo sklednice gnezdile na novo formiranih območjih, bomo neposredno povečali njihov razmnoževalni uspeh (manjšanje vplivov kmetijske rabe in poplav).

V drugem in tretjem letu projekta bomo opravili odlov močvirske sklednice na območju deponije Snaga. Osebke bomo preselili na območje Curnovca, kjer bomo predhodno vzpostavili nov habitat za vrsto.

Na celotnem projektnem območju Ljubljanskega barja bomo zmanjšali številčnost tujerodnih vrst želv. Na dveh območjih, kjer je gostota osebkov invazivnih vrst največja (glinokop Vrhnika, ribniki v Dragi) bomo tujerodne želve aktivno odvzemali iz narave. Na preostalem delu Ljubljanskega barja pa bomo odvzem opravili v primeru, da bomo prejeli informacije o opažanju vrste.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija