Bazična nizka barja

Bazična nizka barja so značilna za območja, kjer je talna voda prisotna tik po površino ali na površini. Podlaga so največkrat karbonati kot sta apnenec in dolomit, ki z raztapljanjem v vodi nevtralizirajo kislost tal. S tem se ustvarja edinstveno življenjsko okolje mokrišč, ki je danes v Sloveniji že skoraj povsem izginilo.

Pod vodo, brez kisika, nastaja šota, ki pa jo namesto šotnih mahov (kot na visokem barju) tvorijo ostanki nizko barjanskega rastlinja, ki se ga je v preteklosti uporabljalo za steljo.

Za bazična nizka barja so značilni šaši, munec (Eriophorum), modra stožka (Molinia caerulea) ter druge rastlinske vrste, ki uspevajo na slabše hranljivih tleh. Med njimi najdemo gruče zelenih orhidej – Loeselovih grezovk, ki sodijo sicer med izjemno redke in ogrožene rastline.

Z velikostjo do dvajset centimetrov ta orhideja ne izstopa iz povprečja ostalih rastlin. Zeleni cvetovi se sčasoma spremenijo v rumenkaste, s semeni bogate kapsule. Semena Loeselove grezovke se po barju širijo z visokimi vodami spomladi in jeseni. Znotraj posamezne gruče pa se grezovka razrašča tudi s podzemnimi poganjki. Na Ljubljanskem barju rastejo le še v dolini Strajanov breg.

V dolini Strajanov breg je še edini preostanek pravega nizkega barja na Ljubljanskem barju. Zaradi svojih izjemnih naravnih danosti je kot naravni rezervat del krajinskega parka. Ker se je na tem območju kmetijska raba opustila, se površine na dnu doline zaraščajo, predvsem z navadno krhliko in črno jelšo.