PoLJUBA

Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje izginjajočih habitatnih tipov ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate. Pri tem so cilji: zagotoviti ustrezno gospodarjenje na območju, obogatitev populacij nekaterih vrst, zmanjšanje obsega razširjenosti tujerodnih invazivnih vrst ter izvajanje prilagojene kmetijske prakse.

Obnova habitata koščičnega škratca na Ljubljanskem barju

Obnova habitata koščičnega škratca na Ljubljanskem barju

S košnjo jarkov smo zaključili z izvedbo ukrepov za obnovo habitatov koščičnega škratca na Ljubljanskem barju v okviru projekta PoLJUBA. Preberi več

7. jan 2022

Rezultati končnega popisa vegetacije v Naravnem rezervatu Iški morost so zelo spodbudni

Rezultati končnega popisa vegetacije v Naravnem rezervatu Iški morost so zelo spodbudni

V okviru projekta PoLJUBA smo v letošnjem letu na območju posameznih metod zatiranja invazivnih tujerodnih vrst zlatih rozg (Solidago sp.) v NRIM s pomočjo zunanjega izvajalca, Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, izvedli še tretji in s tem končni popis vegetacije. Preberi več

22. dec 2021

Izboljšanje hidroloških razmer na Malem placu

Izboljšanje hidroloških razmer na Malem placu

Na zahodnem robu Ljubljanskega barja, na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah, se nahaja  majhno šotno barje Mali plac. Gre za ostanek visokega barja, ki je zaradi posegov v zadnjih desetletjih močno spremenilo podobo. Preberi več

25. nov 2021

Koristni nasvet
Za vrsto Koščični škratec  |  oktober - marec

Z mozaičnim obnavljanjem jarkov (v posameznem letu očistimo le posamezen odsek) preprečujemo njihovo zaraščanje, hkrati pa omogočamo preživetje živalskih vrst, ki v njem domujejo. Obnova jarkov je dovoljena med 30. 9. in 15. 3.

Koristni nasvet
Za vrsto Barjanski okarček  |  oktober - marec

Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini in so tudi njeni gradniki. Številne vrste prosto živečih živali so močno odvisne od mejic, kot so npr. sesalci, ptice, dvoživke, metulji in druge žuželke. Rodovitno zemljo ščitijo pred vodno in vetrno erozijo, posevke in nasade pa pred vremenskimi vplivi.

Posegi v mejice so dovoljeni med 1. oktobrom in 15. marcem.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj in Republika Slovenija